Kako bo letos s protitočno obrambo na severovzhodu? MKGP do roka ni prejelo nobene ponudbe za izvedbo obrambe

Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Kako bo letos s protitočno obrambo v našem delu države? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj obvestilo, da do roka ni prejelo nobene ponudbe za izvedbo letalske obrambe pred točo.

Država preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotavlja finančna sredstva za izvedbo protitočne obrambe v našem delu države, če se izkaže interes lokalnih skupnosti. Šteje se, da je interes lokalnih skupnosti izkazan, če je v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije.

Bi lahko ostali brez protitočne obrambe?

Predmetno javno naročilo (protitočna obramba) je bilo 9.3.2023 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN000702/2023-B01 – Izvajanje aktivnosti, potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju Severovzhodne Slovenije v letu 2023 z letalsko obrambo pred točo. Javno naročilo je bilo objavljeno tudi v dodatku k Uradnemu listu EU dne 10.2.2023 pod številko objave 2023/S030-083526. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do roka za oddajo ponudb, ki je bil 15.3.2023, ni prejelo nobene ponudbe. Iz omenjenega razloga se tako predmetno javno naročilo ni oddalo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj pozvalo Občine za posredovanje pooblastil za ponovno izvedbo skupnega javnega naročila za Izvajanje aktivnosti potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju Severovzhodne Slovenije v letu 2023 z letalsko obrambo pred točo. Rok za oddajo pooblastil je 30.3.2023.

Škode ne povzroča le toča!

Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov, nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije.

Obrambo so do sedaj izvajali iz letalskega centra Maribor.

Toča v Dolini pri Lendavi, maj 2022

Toča v Lendavi, maj 2022