Kako bo letos na območju Pomurja s protitočno obrambo? Vlada letalsko obrambo podpira, a so mnenja različna

Na eni izmed prihajajočih sej Vlade Republike Slovenije bo govora tudi o protitočni letalski obrambi na območju Pomurja. Kot je mogoče uvideti v dokumentaciji pred sejo, ki je sicer že objavljena, vlada letalsko obrambo podpira. Tukaj pa bo seveda potrebno izkazati tudi interes s strani lokalnih skupnosti.

Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte na ozemlju okoli en km² se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km^2,_, nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Toča nastane v 2 do 3 % teh neviht. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.

Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije se namenijo s proračunske postavke 151110 obramba pred točo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če se izkaže tudi interes lokalnih skupnosti. Šteje se, da je interes lokalnih skupnosti izkazan, če je v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.

Agencije RS za okolje takšnemu načinu obrambe nasprotuje

“Stališče Agencije RS za okolje o letalski obrambi pred točo s posipavanjem srebrovega jodida je jasno. Državnemu financiranju letalske obrambe pred točo nasprotujemo, saj ne obstajajo znanstveni dokazi o učinkovitosti takšne obrambe. Ravno nasprotno. Vsi znanstveni poizkusi in raziskave jasno kažejo, da posipavanje nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom intenzivnost toče lahko celo poveča. Zadnja znanstvena študija iz leta 2021 jasno kaže, da se kinetična energija toče, ki je sorazmerna škodi zaradi toče, ob posipavanju z srebrovim jodidom poveča tudi za faktor tri. Na neučinkovitost letalske obrambe pred točo opozarja tudi Svetovna meteorološka organizacija, ki v svojem stališču o letalski obrambi pred točo opozarja: “Doslej pridobljeni znanstveni dokazi za učinkovitost takšne obrambe niso prepričljivi, ocena rezultatov izvajanja obrambe se je izkazala za težko, učinkovitost pa ostaja sporna”. Prav tako opozarja, da je poleg negotovosti, ki jo prinaša vprašljiva učinkovitost umetnega vplivanja na vreme, kamor sodi tudi obramba pred točo, potrebno upoštevati tudi morebitna okoljska tveganja te dejavnosti zaradi vnosa tujerodnih toksičnih kemikalij v okolje. Na področju ukrepov za zaščito proti toči v kmetijstvu je daleč najbolj učinkovita fizična zaščita z varovalnimi mrežami. Zaradi zelo lokalne narave točnih dogodkov je učinkovit način preprečevanja finančnih posledic škode po toči zavarovanje pridelka in sredstev, zato je namesto financiranja letalske obrambe mnogo bolj smotrno povečati delež sofinanciranja zavarovanih površin s strani države.”

Kaj o tem meni Ministrstvo za zdravje?

“Ministrstvo za zdravje najprej pojasnjuje, da je v njegovi pristojnosti, da poda mnenje glede možnih vplivov na zdravje ljudi. Urad Republike Slovenije za kemikalije opozarja, da se pri posipanju v okolje vnašajo določene kemikalije, ki bi lahko na dolgi rok pomenile tveganje za zdravje ljudi. Ob nedokazanih in nedokazljivih učinkih letalske obrambe pred točo, ocenjuje, da bi bilo pri odločanju o njenem nadaljevanju treba vpeljati previdnostni princip in posipanje omejiti na primere, ko bi bili njegovi učinki vsaj do neke mere znanstveno-strokovno še upravičeni in predvidljivi. Posipanju sicer izrecno ne nasprotujejo, so pa mnenja, da je potrebno ob uporabi take zaščite pred točo zagotoviti redno spremljanje in poročanje o vrstah in količinah kemikalij, ki jih izvajalec pri tem uporablja. Nadalje podajajo predlog, da bi se iz tako pridobljenih prej omenjenih podatkov pripravilo oceno tveganja. Kot dodatni varnostni element bi bilo možno zbrati podatke o delovanju teh kemikalij, npr. spremljanje srebra v padavinah iz posipanih oblakov in obdobni monitoring srebra v okolju na najbolj izpostavljenih področjih.”

Stališče meteorološke stroke do obrambe pred točo

“Obramba pred točo s posipanjem oblakov z zaledenitvenimi jedri se je začela v 60-tih letih dvajsetega stoletja v tedanji Sovjetski zvezi. Metoda temelji na vnosu srebrovega jodida v nevihtni oblak ter s tem preprečitvi ali zmanjšanju intenzivnosti padanja toče. Na območju Slovenije je obramba sprva potekala v okolici Maribora s predelanim vojaškim radarjem kratkega dosega, kasneje pa se je razširila nad celotno vzhodno in osrednjo Slovenijo. Drugod po svetu se državna obramba z raketami zaradi relativno gostega zračnega prometa ni prijela. Pojavilo pa se je bolj ali manj privatno branjenje na več manjših območjih, in sicer z uporabo talnih generatorjev oziroma letal. Hkrati so izkušnje začele kazati, da obramba morda le ni tako učinkovita, kot se je dotlej mislilo. Branjenje, v glavnem z letali, pa tudi s talnimi generatorji je prepuščeno v večini evropskih držav privatni iniciativi, je brez državne podpore in omejeno na majhna območja. Tipičen zgled za to je Avstrija.

Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.

Na področju ukrepov za zaščito proti toči v kmetijstvu je najbolj učinkovita fizična zaščita z varovalnimi mrežami, pred finančnimi posledicami škode po toči pa zavarovanje pridelka in sredstev. Kot dodatna možnost se v Sloveniji uporablja tudi vnos dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake, na primer izpuščanje srebrovega jodida z letal. O možnostih umetnega vplivanja na razvoj in strukturo nevihtnih oblakov namreč obstajajo domneve, da s takšnim vnosom lahko spremenimo število in velikost točnih zrn. Študije učinkovitosti, še posebej tiste, ki so bile narejene metodološko ustrezno s strani neodvisnih strokovnjakov, kažejo da ni nedvoumnih dokazov o pozitivnih učinkih takšnega vplivanja na pojav toče. Evropske državne meteorološke službe se zato pridružujejo mnenju specializirane agencije Združenih narodov – Svetovne meteorološke organizacije. Leta 2007 je na podlagi stalnega spremljanja znanstvenega in tehnološkega razvoja na področju vplivanja na vreme ta objavila stališče, da o učinkovitosti obrambe proti toči ni nedvoumnih dokazov. V njem tudi opozarja, da je potrebno dodatno proučiti morebitne škodljive posledice takih posegov v okolje, ki se pogosto pokažejo šele s časovnim zamikom.

Iz rezultatov poskusov namreč izhaja, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo z zasejavanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da aktivnost nima nobenega učinka, lahko zmanjša energijo na tla padle toče do 60 %, lahko pa jo celo za pet-krat poveča. Ob tem je potrebno poudariti, da časovna oddaljenost izvedbe teh poskusov ne zmanjšuje vrednosti njihovih rezultatov; tako obsežnih in seveda dragih raziskovalnih projektov si tudi velike in bogate države ne morejo privoščiti vsakih nekaj let, poleg tega pa se znanost v zadnjih desetletjih ni dokopala do novih revolucionarnih odkritij na področju fizike oblakov, ki bi vrgli kakršenkoli dvom na izsledke obeh poskusov.”