Ostalo

Geotermija: Se zavedamo koliko energetskega potenciala je pod našimi tlemi?

Da je pod našimi tlemi, če smo natančnejši, pod tlemi “kokošjega” vratu in glave ogromno energetskega potenciala najbrž ni potrebno posebej razlagati, a je slednjega največ prav pod nami, pod tlemi območja Občine Lendava in obmejnega pasu s sosednjo Madžarsko. Pa ga izkoriščamo dovolj?




65 % slovenskega geotermalnega potenciala se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurju, kjer imamo 31 proizvodnih vrtin, ki se večinoma izkoriščajo v turistične namene, torej v namene kopališč, v Lendavi pa geotermalno energijo že desetletje in pol izkoriščamo tudi za potrebe ogrevanja stanovanjskih in drugih javnih zgradb. Prav območje Lendave pa je z geotermalno energijo neposredno najbogatejše območje v naši državi. Pod nekaj kilometri zemlje, peska in kamnin se namreč nahaja pravi zaklad.

So naša prihodnost geotermalne elektrarne? Geolog dr. Peter Kralj univ. dipl. inž. geologije trdi, da bi v severovzhodni Sloveniji, kjer so možnosti največje, ob večji zavzetosti države lahko zgradili od petnajst do trideset geotermalnih elektrarn z močjo od sedem do petnajst megavatov (MW). To bi torej lahko pomenilo od sto do 450 MW električne moči iz vira, ki ne onesnažuje, ne zavzema velikih površin, ne povzroča sprememb v okolju in ki lahko pasovno deluje 24 ur na dan. Pomurje bi lahko bilo praktično samooskrbno, kar se električne energije tiče, območje Lendave pa tako ali tako.

Vsaj del geotermalne energije, na kateri živimo že celo večnost, bi torej lahko uporabili za razvoj in predvsem delovna mesta. Tako delajo sosednje države (Hrvaška, Madžarska), kjer imajo že vsaj po eno geotermalno elektrarno, pri nas pa (še vedno) nobene. Potrebujemo bolj življenjski pristop in manj birokracije? Ja, tudi tako bi lahko rekli trenutnemu stanju, ki prav kliče po spremembah. Geotermalna energija seveda ni le energetski in s tem ekonomski, temveč tudi ekološki potencial Pomurja. Predvsem Murska Sobota ima vsako zimo ogromno težav z delci PM-10 zaradi ogrevanja objektov na klasične načine, no, v Lendavi teh teh težav nimamo, saj za ogrevanje velikih objektov uporabljamo geotermijo.

Lep primer energetske samozadostnosti, o kateri smo pisali nekoliko višje, je prva energetsko samozadostna lokalna skupnost na svetu – avstrijski Güssing. Gre za lokalno skupnost, ki je tekom devetdesetih let predstavljala eno najmanj razvitih regij Avstrije, s slabo infrastrukturo, visoko brezposelnostjo in velikim deležem zaposlenih, ki so morali v službe izven lokalne skupnosti. Celovita odločitev za usmeritev v rabo lokalno dostopnih energetskih virov je povzročila eno od najbolj zanimivih transformacij lokalne skupnosti v Evropski Uniji. Lokalna skupnost z desetmilijonskimi letnimi stroški z naslova oskrbe z energijo je ta strošek spremenila v desetmilijonski letni prihodek v občinsko blagajno. Od takrat je v mestu Güssing, v nekoč prazni industrijski coni, nastalo 50 novih podjetij, ki so v 20 letih ustvarila več kot 1.000 novih delovnih mest.