Geotermalna energija: Poslanska pobuda vladi RS s strani pomurskih poslank in poslancev

Poslanke in poslanci iz Pomurja (Tine Novak, Vera Granfol, Sara Žibrat, Darko Krajnc, Damijan Zrim, Jožef Horvat in Ferenc Horváth) so podpisani pod poslansko pobudo, ki zadeva spodbujanje rabe geotermalne vode in geotermalne energije kot pomembnega in trajnostnega energetskega vira. Pa jih bo vlada uslišala?

Poslanki in poslanci iz Pomurja so v skladu s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN), ki je bil predložen tudi Evropski komisiji, skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, na Vlado RS naslovili poslansko pobudo v zvezi s spodbujanjem uporabe geotermalne vode in geotermalne energije kot pomembnega in trajnostnega energetskega vira.

Poslanke in poslanci iz Pomurja so tako na podlagi prejetega odgovora z dne 22.12.2022 Vladi RS podali naslednjo pobudo:

• Da se v skladu z odgovorom Vlade RS na poslansko vprašanje, ki v enem delu govori o dovoljenih količinah črpanja geotermalne vode in izkazuje, da uporabniki z načrpano skupno količino geotermalne vode ne presegajo strokovno ocenjene dovoljene maksimalne količine, razporedi koncesijsko podeljene količine med uporabniki, ki črpajo iz skupnega geološkega bazena, na način, da bo vsak uporabnik administrativno dosegal dovoljeno količino glede na koncesijsko pogodbo. Uporabniki znotraj enotnega vplivnega območja se o prenosu količin dogovorijo med seboj, pristojni organ pa mora sklenjene dogovore tudi upoštevati.

• Da se v okviru podnebnega sklada RS in iz drugih relevantnih virov, zlasti iz naslova vplačanih koncesnin, zagotovi vsaj 75-% delež nepovratnih sredstev za investicije v reinjekcijske vrtine, za preostali 25-% delež investicije pa se zagotovi povratni finančni vir (Ribniški sklad, poroštva poslovnim bankam, državne garancije ali podobno). Izvedba reinjekcijske vrtine, kjer je to dovoljeno, je namreč tvegana investicija, pri čemer zaradi nepredvidljivosti terena ni garancije, da bo reinjekcijski sistem dolgoročno učinkovito deloval. 

• Da se v primeru reinjeciranja v celoti ukine plačilo koncesijske dajatve za reinjecirano količino vode in da se zagotovi obratovalna podpora za reinjekcijske sisteme, ki bo vezana na količino prihranjenega CO2 izpusta v naravo. Izračun prihranka izpusta CO2 pri posameznem uporabniku se izvede na podlagi rednega letnega poročanja za plačilo vodnega povračila in monitoringa, ki se izvaja po določbah koncesijske pogodbe. Osnova za ta izračun je zemeljski plin, uporabnik dobi subvencijo v višini cene emisijskih kuponov glede na prihranek CO2. 

• Da se koncesijska dajatev v primeru, ko se načrpana voda ne reinjicira, določi na način, ki je primerljiv s sosednjimi državami in omogoča stabilno poslovanje družb. Za zagotavljanje dolgoročne predvidljivosti stroškov predlagajo spremembo formule za izračun višine plačila za koncesijo, ki jo določa Uredba o koncesiji za rabo termalne vode, in sicer na način, da se faktor D določi na 0,2 in se s tem zagotovi ekonomska smiselnost rabe obnovljivega vira energije.