FOTO: V čitalnici lendavske knjižnice predstavili poezije Sándorja Petőfija
V Knjižnici Lendava je bila predstavljena nadvse zanimiva knjiga – prevod 50 pesmi velikega madžarskega pesnika Sándorja Petőfija, s čimer smo tudi v Lendavi obeležili pesnikovo 200-letnico rojstva. Prevajanja sta se lotili dr. Judit Zagorec Csuka in Olga Paušič. Da ta ni bil mačji kašelj, sta poudarili obe prevajalki. Bogat jezik, bujna metaforika in izjemni lirski opisi pokrajin, kjer je pesnik živel in hodil, so zahtevali zelo tenkočutno obravnavo besedil madžarskega poeta, ki je kljub svoji mladosti (umrl je, star le 26 let) napisal okrog 1000 pesmi, od katerih se jih je ohranilo 800. Izdajo knjige so finančno podprli Občina Lendava, Zveza kulturnih društev Lendava in Zavod za kulturo narodnosti Lendava. Izšla je pri založbi Volosov hram.
Ob 200. obletnici rojstva madžarskega pesnika Sándorja Petőfija je nastala in bila natisnjena pesniška zbirka z naslovom Na Dravi. Izbrane pesmi pa sta prevedli dr. Judit Zágorec-Csuka in Olga Paušič. Zbirka obsega 50 prevedenih pesmi, ki so urejene v cikluse: domoljubne, revolucionarno-vizionarske, ljubezenske, domoljubne, družinske in ponarodele pesmi. Zakaj naslov zbirke Na Dravi? Pesnik je leta 1840 kot vojak prebil nekaj časa v Mariboru, kjer je nastala domoljubna pesem Na Dravi, tako sta se prevajalki odločili, naj bo naslov zbirke Na Dravi.
200. obletnica rojstva madžarskega pesnika Sándorja Petőfija odmeva tudi v drugih krajih po Sloveniji. Ob tej priložnosti sta 13. marca 2023 v Kranju ob odkritju Petőfijevega doprsnega kipa v Prešernovem gaju voditelja obeh držav, Slovenije in Madžarske, poudarila, da so bili naši sodobni pesniški velikani z najzgovornejšimi glasovi zastavonoše narodne želje po svobodi. Ob svečanem odkritju kipa so bili prisotni še Marjan Cencen, veleposlanik Slovenije v Budimpešti, župan Kranja Matjaž Rakovec, Ferenc Andor Dávid, veleposlanik Madžarske v Ljubljani, ter predstavniki slovenske manjšine v Porabju in madžarske manjšine v Sloveniji oziroma občani mesta Kranj.
“Pesnik, revolucionar in madžarski narodni junak Petőfi je s svojimi deli Madžarsko zaznamoval na podoben način, kot je to v Sloveniji uspelo največjemu pesniku Francetu Prešernu. Živel je v istem obdobju kot naš literat, torej v dobi romantike, delil podoben svetovni nazor in se tudi sam boril za uresničitev narodnih idej,” je v nagovoru ob odkritju pesnikovega doprsnega kipa v Kranju povedala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Zahvalila se je kranjski občini, ker s postavitvijo spominskih obeležij Prešernovim mednarodnim literarnim sodobnikom bogati ne le park in mesto, pač pa vpliva tudi na zavedanje in znanje o pomenu zgodovinsko-kulturnega dogajanja tistega časa in nas opominja na minljivost ljudi ter nesmrtnost njihovih del in idej.
Petőfi je med prebivalci na narodnostnem območju Pomurja še kako živ in priljubljen. Otroci se učijo o njem, recitirajo njegove pesmi, spoznavajo njegovo pestro življenje, misli in vizionarske ideje, tako bo zbirka Na Dravi odličen literarni most med narodoma. V pogovoru v lendavski knjižnici, ki ga je vodil urednik knjige Robert Titan Felix, je občinstvo slišalo veliko tudi o tem, da so ideje tako Prešerna kot Petőfija enako aktualne, kot so bile pred 200 leti.
Pogovor so popestrile bralke: Lidija Alt, Jasna Bači in Jerica Trojak.
FOTO: Tomaž Galič