Sveže

FOTO: Predstavitev knjige z naslovom “Mozaiki iz sedanjosti in preteklosti Trimlinov”

Minulo nedeljo so v dvorani vaškega doma v Trimlinih predstavili knjigo z naslovom “Mozaiki iz sedanjosti in preteklosti Trimlinov.” Zanimanje je bilo veliko, saj je dvorana bila nabito polna, predsednik KS Trimlini, Jožef Gerenčer pa je poudaril, da je s to knjigo vas dobila svojo osebno izkaznico.




“Trimlini so z omenjeno knjigo dobili svojo osebno izkaznico. Do leta 2004, ko smo ustanovili svojo krajevno skupnost, smo bili del Lendave. To je za kraj imeli določene prednosti, pa tudi določene slabosti. Našim zanamcem bomo tako pustili nekaj več, kot smo mi v danem imeli, torej, da bodo lahko nekaj vzeli v roke. Leta 2008, ko smo v dvorani vaškega doma imeli razstavo starih fotografij, je naš sovaščan Boštjan Vučko vse fotografije skeniral. Takrat me je prosil, da naj opišem svoje videnje naselja vse od otroških dni, da se bo pripravila mini fotoknjiga. To sem tudi storil.

Gonilna sila knjige, katere ideja se je porodila leta 2020, po obnovi vaškega kipa svete Ane, je bila vaščanka Helena Zver, ki nas je vsakodnevno zalagala z elektronskimi sporočili, klici, … Ta zgodba se je torej v uredniškem odboru razvijala, večkrat smo se pogovarjali kakšna naj bo knjiga, kaj objaviti in kaj ne, … Nekako smo dorekli, da naj bo rdeča nit knjige, da ta naj ne bo napisana v prvi osebi ednine in da naj zajame vse ter vsakogar. Mislim, da imamo pred sabo en čudovit izdelek, na katerega smo lahko vsi Trimlinčani ponosni. V knjigi so zbrane slike, pričevanja, … in ta bo verjetno uporabna tudi za širšo okolico. Iz knjige sem med drugim izvedel tudi, da kraj ni dobil imena zaradi treh mlinov na potoku Črnec, temveč je bil en mlin s tremi mlinskimi kamni,” je na predstavitvi, kot svoje videnje dogodkov, dejal Jožef Gerenčer, predsednik KS Trimlini.

“Pot, ki so jo prehodili ustvarjalci, je bila zelo dolga. Na nek način bi se lahko zahvalili minulemu covidnemu času, saj če ga ne bi bilo, tudi te knjige verjetno ne bi bilo. Zakaj? Ker je bilo nekoliko več časa. Menim, da je zelo pomembno, da se je zgodba začela pri vaščanih, ki so menili, da je pomembno, da ima skupnost svojo zgodovino tudi zapisano, torej ne samo statistične podatke, temveč tudi pričanja in fotografsko gradivo. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas, da je ta knjiga nastala saj menim, da je to neke vrste zaklad vseh tukaj živečih,” je dejal Mihael Šooš, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti,

Knjiga obsega 396 strani. Urednica knjige je Helena Zver, založnika pa sta Kulturno društvo Trimlini ter Zavod za kulturo madžarske narodnosti. Za lektoriranje madžarskega jezika sta poskrbela Kepené dr. Bihar Mária in dr. Lendvai Kepe Zoltan. Uredniški odbor: Estika Danč, Ana Horvat, Jožef Gerenčer, Izabela Gyurkač, Irma Varga in Boštjan Vučko. Prevod v slovenščino: Tomaž Horvat, Helena Zver. Prevod v madžarski jezik: Lendvay Domonkos. Jezikovni pregled v slovenskem jeziku: Ivanka Bratkovič. Jezikovni pregled v madžarskem jeziku: Böröcz Nandor. Grafika: GRAFOP, Peter Orban s.p., tisk: Digifot. Naklada: 300.