FOTO: Pirc Musarjeva: “Fejst vesejla san, da téj svéjtek – dén reformacije – gnes praznüvlem z vami”
Na predvečer dneva reformacije, ki ga zaznamujemo danes, je v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi potekala državna proslava, na kateri je posebna pozornost bila namenjena 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča, ki je Novo zavezo prevedel v prekmurščino. “Fejst vesejla san, da téj svéjtek – dén reformacije – gnes praznüvlem z vami,” je dejala predsednica republike, dr. Nataša Pirc Musar.
Dan reformacije, današnji praznik, je za Slovence sicer izjemno pomemben praznik, saj je s prvimi tiskanimi knjigami slovenščina našla svoje mesto med velikimi in vplivnimi evropskimi jeziki. Ta privilegij želimo ohraniti tudi v sodobnem svetu sredi razcveta novih informacijskih tehnologij. Umetniški program letošnje državne proslave posebno pozornost namenja 300. obletnici rojstva učitelja in protestantskega duhovnika Štefana Küzmiča, ki je ob koncu 18. stoletja iz grščine v prekmurščino prevedel Novo zavezo in svoj prevod objavil v knjigi Nouvi Zákon (Novi testament, Novi zakon).
Šlo je za pomemben jezikovni in literarni podvig, ki je maloštevilni jezikovni skupnosti prekmurskih protestantov v domačem jeziku posredoval temeljno delo krščanstva. Küzmičev projekt je omogočil razmah tiska in razcvet literarnega, znanstvenega, publicističnega ter verskega ustvarjanja v prekmurščini. Prekmurščina se je pokazala kot enakovreden in tudi suveren izraz jezika, ki je takrat iz narečja prerastel v knjižni jezik.
Tudi danes se nahajamo v prelomnih časih, ko je uporaba slovenskega jezika postavljena pred nove izzive. Jezikovna orodja umetne inteligence ponujajo brezmejne možnosti njegovega razvoja, predvsem pa dostopnosti, zato moramo še posebej poskrbeti za ohranjanje jezikovnega bogastva tudi pri njegovem prenosu v virtualni prostor novih tehnologij. Program je bil umetniški dogodek, ki je poudaril Küzmičevo genialnost ter razcvet slovenskega jezika skozi prostor in čas.
Literarno pokrajino v slovenski in madžarski besedi sta ustvarjali igralki Tjaša Železnik in Lina Akif ter igralca Vladimir Vlaškalić in Peter Pal. Avtor izvirne glasbe je bil letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Drago Ivanuša, ki se je tudi kot pianist na odru pridružil Žigi Golobu, Emi Kobal, Niku Komac-Niksonu, Loli Mlačnik in Lauri Pal. Pesem Nobena Milana Vincetiča in Zrejlo je žito (prekmurska ljudska) je interpretirala pevka skupine Koala Voice Manca Trampuš. Avtorja scenografije sta bila Meta Grgurevič & JAŠA, za video je poskrbela Vesna Krebs, za kostume Tina Kolenik, za svetlobno oblikovanje pa Gregor Smrdelj. V koreografiji Rosane Hribar so nastopile Mateja Rebolj in študentke AMEU – Akademije za ples. Pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja sta zapela Mladinski pevski zbor OŠ Beltinci in Upokojenski MePZ Stari Kovači.
Proslave so se udeležili tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda ter minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek.
