FOTO: Osrednja slovesnost ob jutrišnjem slovenskem kulturnem prazniku

Ob jutrišnjem slovenskem kulturnem prazniku se je včerajšnji pozni popoldan v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi odvila osrednja slovesnost. Slavnostna govornica na prireditvi je bila lanskoletna nagrajenka Miša Gerič Špacapan, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanje Občine Lendava za izredne dosežke na področju kulture. V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Lendava Alja Gal, Karin Ščančar, Borut Jereb Sankovič, Maša Magyar in Alina Gerebic, študentka glasbe na graški univerzi Laura Pal ter gledališki igralec Rajko Stupar. V avli Gledališke in koncertne dvorane Lendava so si obiskovalci lahko lahko ogledali tudi razstavo del lanskoletnega nagrajenca Petra Orbana.

“Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki plemenitite naš prostor in naša življenja s pisano besedo, plesom, petjem, glasbo, likovno umetnostjo, odrskimi stvaritvami, in seveda tistim, ki skrbite za bogato dediščino našega kraja.

Vsakoletni nagrajenci, nastopajoči in številni drugi, ki delajo na področju profesionalne, ljubiteljske in ustvarjalne kulture dokazujejo, da živimo v živahno plodnem, ustvarjalno kakovostnem prostoru. Ob tem ne smemo pozabiti pomembne vloge vzgojno-izobraževalnih zavodov in vseh tistih, ki spodbujajo in motivirajo mlade v njihovem ustvarjanju. Nekaj izbranih mladih glasbenikov bo nastopilo tudi nocoj, nekateri izmed njih so že stopili v čevlje profesionalcev, čemur bodo zagotovo sledila tudi priznanja in nagrade. Te so vedno rezultat talenta, truda, vaj in človeške odprtosti, pa tudi okolja, ki daje spodbudo, motivacijo in podporo.

Ob letošnji lendavski nagrajenki ob slovenskem kulturnem prazniku, Klarisi Jovanović, ki se ji bomo posvetili nekoliko kasneje, moram ob tej priložnosti omeniti tudi letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, Lendavčana, Draga Ivanušo. Njegovi izjemni ustvarjalni dosežki ter kreativni in človeški pogum so tiste univerzalne kvalitete, ki jih kot skupnost vrednotimo najvišje. Posamezniki, ki nas s svojim delom in humanostjo navdihujejo, so neprecenljiv zgled, ki mu kot skupnost želimo dati težo in pomen. Zato bi ga želel, tako kot nekatere izjemne posameznike doslej, predlagati za častnega občana Občine Lendava.

V letu, ki je za nami, smo praznovali 830 let od prve pisne omembe Lendave, kar obeležujemo kot leto rojstva našega mesta, čeprav je splošno znano, da se je prebivalstvo tod naselilo mnogo prej, že v bronasti dobi. Te in mnoge druge gradnike naše žlahtne preteklosti skrbno varuje, neguje in razstavlja lendavski grad, katerega zgodovina je neločljivo povezana z mestom. Zato nam je lahko v toliko večje zadovoljstvo, da nam je po dolgih desetletjih uspelo rekonstruirati grajsko obzidje, s čimer smo utrdili brežino in hkrati ustvarili razgledno ploščad, ki odpira nove možnosti za nadaljnji preporod grajskih vsebin. Tudi impozantna 450. obletnica prve natisnjene knjige na ozemlju današnje Slovenije bo v Lendavi poseben praznik, ob katerem bodo združile moči vse kulturne in občinske institucije. Tako bomo v jesenskem času dostojno obeležili ta izjemen, spoštovanja vreden kulturnozgodovinski mejnik.

Spoštovanje prednikov in njihovih dosežkov je za vsako skupnost temeljnega pomena. Poznavanje tradicije, dediščine in ljudi, ki so jo oblikovali, je temelj kulture vsakega človeka in nuja vsake skupnosti, ki želi videti svojo jasno prihodnost. Ena od konstant naše občine je vedno bila in bo ostala tudi v prihodnje kultura in umetniška ustvarjalnost, ob njej pa tudi varovanje kulturne dediščine, ki jo Občina Lendava finančno znatno podpira. V lanskem letu smo zaključili že prej omenjeno 500.000 € vredno utrjevanje grajske brežine oziroma rekonstrukcijo grajskega obzidja, prav tako je bilo v nabavo opreme in vzdrževanje infrastrukture kulturnega doma in knjižnice vloženo 100.000 €, podobna vsota pa je predvidena tudi za letos. Ob tem smo v letošnjem letu občutno zvišali sredstva za delovanje in projekte ljubiteljske kulture, poleg tega smo odprti za vse predloge in sodelovanja, ki jih zavodi, društva in ustvarjalci na področju kulture lahko uresničujejo skozi razpise in projekte. 

Miša Gerič Špacapan: “Hvala Občini Lendava, da mi tudi v odrasli dobi ustvarjanja stoji ob strani in me podpira pri mojem delu”

“Mesto, v katerem živimo, je polno izjemnih posebnosti in zanimivosti, tako praznujemo tudi dva dneva kulture, slovenskega in madžarskega, ob njiju pa še mnoge druge, ki so sestavni del lendavske kulturne raznolikosti in svojstvenosti. A prazniki imajo smisel le, če jih imamo s kom praznovati. Ob visokem simbolnem in vsebinskem pomenu imajo tudi vlogo osmišljanja človekovega življenja in celotne družbe. Praznujmo skupaj, spoštovane občanke, spoštovani občani, praznujmo praznik, ki slavi vse, kar je v človeku najplemenitejšega in najdragocenejšega!”

Ko sem razmišljala o kulturnem prazniku, sem najprej pobrskala po slovarju … Kaj pomeni beseda kultura … Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Tako je o kulturi zapisano v slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Po tej razlagi lahko razumemo, da je pojem kulture zelo širok. Pod besedo kultura se torej skrivajo razni dogodki v gledališču, kulturne prireditve, koncerti, plesne prireditve, razstave v galerijah in podobno. Bi pa po mojem mnenju morali vključiti tudi tisto plat kulture, ki nas definira kot ljudi, včasih celo bolj kot obisk kulturne prireditve. Govorim o kulturi bivanja, medosebnih odnosov in o kulturi spoštovanja.

Če bi morala sama definirati z eno besedo, kaj je  zame kultura, bi jo opredelila kot ‘odnos.’ Odnos, ki ga vzpostavi umetnik z gledalcem … gledalec z umetnikom …Pa naj bo to gledališka predstava, koncert, likovna razstava … Brez vas namreč ni nas in brez nas ni vas, draga publika. Tako preprosto je to. Na tem odru sem stala že velikokrat, v vlogi igralke, animatorke, povezovalke prireditev in nenazadnje sem se na njem tudi poročila. Zato imava z našim kulturnim domom prav poseben odnos. Kot Lendavčanka, ena izmed številnih ambasadorjev kulture, sem zelo ponosna da izviram prav od tukaj, iz mesta Lendava. Kajti od ranega otroštva mi je ta kraj nudil izjemno podporo in priložnosti za rast, učenje in delovanje na področju kulture.

Že v osnovni šoli smo imeli nešteto krožkov in izjemnih učiteljev, ki so v nas videli nekaj več, nas učili in  spodbujali pri našem delu…Mislim, da je za otroka, ki šele raziskuje svoj potencial in svoje zmožnosti zelo pomembno, da ima ob sebi vzgojitelje, učitelje in nenazadnje tudi starše, ki mu znajo prisluhniti in so mu v oporo. Ki znajo vzpodbujati in pohvaliti. Ki tudi sami verjamejo, da, če si nečesa želiš, lahko to tudi uresničiš. Ne glede na številne prepreke, ki jih nosi življenje…saj taki ljudje ne vidijo preprek kot težave, ampak kot izzive, ki jih lahko premagaš na poti življenja. In jaz sem tega zagotovo bila deležna, za kar sem še danes zelo hvaležna.

Ena izmed prvih, ki je v meni prižgala iskrico in strast do gledališča je bila zagotovo moja tedanja razredničarka, izjemna pesnica in pisateljica gospa Olga Paušič. Pod njeno taktirko in lutkarskim krožkom, ki ga je vodila sem se prvič preizkusila v gledaliških vlogah in vodenju prireditev. Naj omenim tudi gospoda Rajka Stuparja, ki me je naučil osnov gledališkega uprizarjanja, ki nam je v njegovi igralski šoli, ki smo jo z veseljem obiskovali, znal prisluhniti in iz nas potegnil kreativnost, domišljijo in samozavest, … Učiteljica Medika Kovač, ki me je nič kolikokrat peljala s seboj v Mariborsko gledališče, kjer sem kot 12-letnica lahko uživala v predstavah največjih slovenskih igralcev in režiserjev. Boris Györköš, ki me je vzpodbudil, da sem pri 18 letih že igrala v avtorski mokomediji, ki sva jo skupaj napisala, režirala in potem gostovala po vseh večjih odrih po Sloveniji in izven meja … Seveda pa je veliko vlogo odigrala tudi moja družina, ki me je na moji poti ustvarjanja zmeraj spodbujala in podpirala ter mi bila za vzgled.

In to so le nekateri posamezniki, ki so zaznamovali mojo pot ustvarjalnosti. Vseh ne morem našteti, ker bi predolgo trajalo, se pa lahko vsem zahvalim. V 90. letih smo bili otroci zelo kreativni, svoj prosti čas smo preživljali ustvarjalno in kakovostno. Dvojka je bila naš drugi dom. Ni bilo mobitelov in računalnikov in ko pogledam nazaj, jih nismo niti potrebovali. Seveda se družba spreminja, a upam da naše vrednote ostajajo iste. Tisti, ki v Lendavski občini ustvarjamo kulturo, se zavedamo, da so otroci naše največje bogastvo. Zato jim moramo biti za vzgled.

Naše poslanstvo je, da otrokom pokažemo alternativo novodobnemu druženju, saj bodo nekoč oni tisti odrasli, ki bodo ustvarjali, ki bodo nekaj svojega prostega časa posvetili kulturi in te svoje navade prenesli na svoje otroke. Naj citiram Pabla Piccasa ‘Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem, kako ostati umetnik, ko odrasteš.’ Hvala Občini Lendava, da mi tudi v odrasli dobi ustvarjanja stoji ob strani in me podpira pri mojem delu.

V prihodnje si za lendavsko občino in njene prebivalce želim, da kultura ne bi usahnila in da bi živela naprej v vsej svoji veličini. Da bi bili v dobrem odnosu z njo in v dobrem odnosu drug z drugim. Kajti imamo vse pogoje za to. Od čudovite dvorane, do številnih ustvarjalcev, umetnikov, publike, … Kultura pri nas še živi. Včasih potrebuje le malo vzpodbude in zagona, na strani ustvarjalcev, na strani obiskovalcev in nenazadnje na strani tistih, ki odločajo o tem, kam se bodo namenila sredstva za kulturno ustvarjanje. In verjamem, da skupaj zmoremo.

In naj zaključim svoj govor s še z eno mislijo, ki se mi je utrnila, ko sem razmišljala o našem največjem pesniku Francetu, zaradi katerega smo danes tukaj: A ste kdaj pomislili, da ima njegov priimek prav poseben pomen? France, naš največji pesnik se je pisal Prešeren. In beseda prešeren  pomeni biti sproščen, biti veselo razpoložen. Zato bodimo danes vsi ‘Prešerni’.”

Priznanje Občine Lendava za izredne dosežke na področju kulture je prejela Klarisa Jovanović

Klarisa Jovanović je profesorica francoščine in primerjalne književnosti, prevajalka, pesnica in glasbenica. Prevaja iz novogrščine, srbščine in hrvaščine, makedonščine, italijanščine ter francoščine. Je črnogorsko-istrskih korenin, rojena na Ptuju, otroštvo je preživela v Izoli, že 16 let živi v Lendavi.

Ta večkulturnost ji je samoumevna, saj čuti obe identiteti, po materi, Istranki, slovensko, in po očetu Črnogorcu, črnogorsko. ‘Čutim, da imam dva jezika, dve domovini, dve zaledji’ pravi. Izjemen čut za jezike se zrcali tudi v njenem prevajalskem delu, kjer jo poznavalci označujejo kot natančno in domiselno prevajalko, ki upošteva vse pomenske plasti originala in svoje prevode oplemeniti z bravuroznimi in izvirnimi humornimi prevodi, ki v slovenščini delujejo tako suvereno, kot bi v resnici nastali v njej. Za svoje prevode iz novogrščine je leta 2004 v Atenah prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev.

Ustvarjanje Klarise Jovanović je raznovrstno, saj sega na področje literature in glasbe, njena bibliografija pa zajetna in kompleksna. Iz njene bibliografije je razvidno, da je njeno ustvarjanje dobilo krila ravno po njeni ustalitvi v Lendavi, ki jo očitno tako navdihuje, da je prav v tem času njeno delo postalo prepoznavno tudi v nacionalnem okviru, kot tudi v mednarodnem okolju, kamor jo vabijo na številne predstavitve. Svoja literarna dela je doslej predstavila v vseh sosednjih državah pa tudi v Grčiji, Španiji ter Argentini in Urugvaju, kot glasbenica pa je nastopila, poleg omenjenih, tudi v Makedoniji, BiH, v Švici in na Nizozemskem. Lani je tako bila med finalistkami za Sovretovo nagrado – najvišjo prevajalsko nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih ustvarjalcev, pred leti pa je bila tudi med finalistkami Veronikine nagrade.

Klarisa Jovanović je od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja let na slovenskem glasbenem področju prisotna kot glasbenica, ki daje poseben poudarek interpretaciji uglasbljene poezije in posodobljenim različicam ljudskih pesmi. Glasbene priredbe slovenskih pesmi, pa tudi priredbe iz dežel nekdanje Jugoslavije, vzhodnega Sredozemlja in južne Evrope ter glasba sefardskih Židov, so v njeni interpretaciji venomer čustveno doživetje. Temu smo bili pogosto priča tudi v Lendavi, saj je ob lastnih koncertih velikokrat nastopila tudi na dogodkih na najvišji protokolarni ravni.

Doslej je izdala je deset albumov, od tega sedem avtorskih, piše pa tudi poezijo in kratko prozo, za otroke in odrasle. Izdala je tri pesniške zbirke: Zgiban prek Mure, nominirana za najboljši prvenec (2007, Lepa beseda), Kimono, na otip (Pivec, 2013) in Izgnana, nominirana za nagrado Veronika (november 2018, Zrakogled), slikanici Dvanajst mesecev (Lepa beseda, 2010) in Telovadec prežene tolovaja (Malinc, 2021), ilustrirani knjigi za mlade bralce Dobra jed se sama ponuja (Ztt-est, 2016) in Pravljica, pogrni se (Ztt-est & Drava, 2021), te dni pa je izšla pesniška zbirka za otroke Če v juho pade muha (Sodobnost International, 2023).

Njena literarna ustvarjalnost je vedno deležna odličnih strokovnih recenzij in prevodov v tuje jezike. Rada se odzove tudi številnim povabilom na predstavitve in nastope: lani v Madridu, Buenos Airesu in Montevideu. S svojo bogato in razvejano, predvsem pa vrhunsko ustvarjalnostjo Klarisa Jovanović odpira meje Občine Lendava in jo povezuje s svetom predvsem pa s slovenskim jezikom v njegovi najžlahtnejši različici.