Ostalo

FOTO: Odprtje razstave Zgodovina srednješolskega izobraževanja v Lendavi

Minuli četrtek se je v centru Bánffy v Lendavi odvilo odprtje razstave Zgodovina srednješolskega izobraževanja v Lendavi. Gre za razstavo Zavoda za kulturo madžarske narodnosti in Galerije-Muzeja Lendava o zgodovini lendavskih šol. Razstavo je predstavil njen avtor, višji kustos, dr. Lendvai Kepe Zoltán.




Prvi zanesljivi zgodovinski viri o šolstvu v Lendavi in okolici izvirajo iz obdobja reformacije. Po raziskavah Sándorja Payrja je bila v Dolnji Lendavi leta 1544 ustanovljena šola, ki velja za četrto najstarejšo protestantsko šolo v Prekdonavju. Po rekatolizaciji regije so v Dolnji Lendavi delovale rimskokatoliška, kasneje, od leta 1845 judovska in od leta 1908 še evangeličanska ljudska osnovna šola. Slednji sta delovali do leta 1919.

Na razvoj šolstva je bistveno vplival zakon Marije Terezije o splošni šolski obveznosti iz leta 1777

Leta 1847 je rimskokatoliška ljudska šola na zemljišču nad župnijsko cerkvijo dobila novo stavbo. Po zaslugi zakona o javnem šolstvu Madžarske iz leta 1868 pa je bila leta 1872 ustanovljena Dolnjelendavska državna meščanska deška šola. Prva glasbena šola v Lendavi je začela delovati leta 1889 v okviru meščanske šole, vendar je bila sredi burnih dogajanj 20. stoletja ukinjena. 70 let kasneje, leta 1959, so z novim zagonom ustanovili Dvojezično glasbeno šolo Lendava. Datum ustanovitve lendavskega vrtca še ni znan, gotovo pa je, da je leta 1910 svoje poslanstvo izpolnjeval v stavbi v bližini nekdanje meščanske šole.

Komunistična partija Jugoslavije je leta 1959 sprejela resolucijo o manjšinskih šolah, v skladu s katero se je v prvih razredih osnovnih šol v Čentibi, Petišovcih, Gaberju, Dolgi vasi, Genterovcih in Dobrovniku na poskusni ravni začelo tako imenovano dvojezično izobraževanje. Vzporedno so potekali priprave na ustanovitev dvojezičnih vrtcev in izdelava dvojezičnih učbenikov. Pravico do dvojezičnega izobraževanja sta nato potrdili ustavi Jugoslavije iz leta 1963 in 1974, kasneje pa tudi ustava Republike Slovenije iz leta 1991. Leta 1968 je bila v južnem delu Lendave zgrajena nova osnovna šola, ki svojemu namenu služi še danes.

Meščanska šola, ustanovljena leta 1872, in obrtniška vajeniška šola iz leta 1899 sta bili predhodnici različnih poklicnih in srednjih šol v Lendavi v drugi polovici 20. stoletja. Leta 1947 je na lendavskem gradu začela delovati Rudarsko-industrijska šola, namenjena izobraževanju kadra za črpanje nafte v Petišovcih, leta 1949 Delavski tehnikum, leta 1960 Tehniška srednja šola strojne smeri in leta 1963 Šolski kovinarski center. Od leta 1971 deluje tudi DOŠ 2 Lendava, ki je namenjena učencem s posebnimi potrebami. V okviru novega šolskega modela so leta 1981 ustanovili Srednjo šolo kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve, dvojezični izobraževalni model pa so postopoma razširili na vse smeri. Leta 1990 so v šoli uvedli splošni gimnazijski program, ob tem se je šola preimenovala v Dvojezično srednjo šolo Lendava.

Korenine srednješolskega izobraževanja v Lendavi tako segajo neposredno do meščanske šole, ustanovljene leta 1872, in obrtno-vajeniške šole, ustanovljene leta 1899. Druga svetovna vojna in ponovna menjava oblasti po njej sta občutno prizadeli tudi šolstvo, zato je bila nujna njegova reorganizacija. Leta 1945 je nova jugoslovanska komunistična oblast ukinila meščanske šole in jih preoblikovala v nižje gimnazije. Ker so med drugo svetovno vojno na območju Lendave našli nahajališča nafte, so po vojni začeli intenzivno črpati to pomembno surovino. Podjetje Izvori nafte Donja Lendava je potrebovalo strokovnjake in kvalificirane delavce, zato se je od leta 1947 začelo poklicno izobraževanje.