FOTO: Minister za okolje in prostor na delovnem sestanku v Lendavi
Minister za okolje in prostor se je včeraj iz Velike Polane, kjer je podelil certifikate županjam in županom občin novo ustanovljenega Biosfernega območja Mura, podal na delovni sestanek v Lendavo. Z županjo občine Črenšovci, s predstavnico občine Velika Polana ter z župani občin Lendava, Dobrovnik, Turnišče in Kobilje (župan občine Odranci je manjkal), je govoril o vodovodu in kanalizaciji ter problematiki čistilnih naprav. Po skupnem srečanju županov, je minister krajši sestanek opravil še z županom Občine Lendava, Janezom Magyarjem. Na srečanju je sodeloval tudi Jožef Gerenčer, organizator sestanka in kot predstavnik podjetja Eko-Park d.o.o.
Investicija Pomurskega vodovoda-sistem A jebila zaključena leta 2015, ko je sistem tudi začel obratovati. Sedem občin UE Lendava se je v fazi nastanka projekta dogovorilo glede osnovnih zavez: varna in kvalitetna oskrba s pitno vodo, enotni upravljavec, enotna cena vodarine, omrežnina je lahko po občinah različna odvisno od vrednosti infrastrukture in oskrba iz dveh vodnih virov (VV), obstoječi občinski vodni viri pa se odstranijo.
Po zaključku projekta je šest občin so podpisalo Pogodbo o delitvi lastništva ter preneslo občinske vodovodne sistema v najem skupnemu upravljavcu, s čimer so te občine izpolnile vse dogovore oziroma zaveze iz predhodno podpisanih dokumentov.
Občina Velika Polana Pogodbe o delitvi lastništva ni podpisala ter zagovarja stališče, da pogodba ni v skladu z danimi zavezami. Občine, ki so izpolnile vse zaveze, so izrazile bojazen glede morebitnega vračila sofinancerskih sredstev, zaradi nedoseganja ciljev projekta (enotni upravljavec in cena), zaradi neizpolnjevanja danih zavez s strani ene občine.
Dogovorjeno je bilo, da šest občin na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pošlje dopis z opisom problematike, minister Leben pa je obljubil, da bo pridobil relevanten odgovor od pristojnih EU inštitucij. Meni, da občine, ki spoštujejo vse zaveze ne bi smele utrpeti nobene škode zaradi občine, ki zavez ne izpolnjuje.
Kanalizacijski sistem in problem čistilne naprave
Vse Občine na območju UE Lendava, so si v okviru projekta Dolinska kanalizacija izgradile kanalizacijsko omrežje v največji možni meri. Ostali so še mogoče kakšni odseki, večje težave pa so s čistilnimi napravami, katerih tehnologija je že zastarela in se že težko oziroma ne dosegajo parametri čiščenja. Težave so tudi s samimi objekti-betonske konstrukcije …
Inšpekcijske službe občinam izdajajo odločbe, Občine pa nimajo sredstev za temeljitejše rekonstrukcije čistilnih naprav. Ponekod je govora o 2-3 milijona evrov sredstev. Želja občin je, da bi izgradile še morebitne manjkajoče odseke kanalizacijskega omrežja ter izvedle sanacijo čistilnih naprav v okviru skupnega projekta ter jih zanimajo možnosti v okviru katere od bodočih finančnih perspektiv.
Minister Leben je pozval Občine naj pripravijo pregled stanja čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja ter nakazal možnost sofinanciranja teh projektov proti koncu leta 2019 oziroma leta 2020, za kar ministrstvo že pripravlja zakonske podlage.
Občinski prostorski načrti in poplavna ogroženost
Vse občine so v fazi priprav občinskih prostorskih načrtov (OPN) pri čemer se srečujejo s podobnimi težavami, za katere je pristojno MOP oziroma službe v okviru ministrstva. Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), je eden izmed nosilcev urejanja prostora, ki sodeluje pri pripravi OPN. Območja vodotokov so v pristojnosti države, ki bi morala poskrbeti za njihovo vzdrževanje, kakor tudi za vse potrebne podatke, podlage in študije, ki jih pripravljavci prostorskih načrtov na zahtevo DRSV potrebujejo pri pripravi OPN.
Pri pripravi OPN na lokalni ravni ugotavljajo, da temu še zdaleč ni tako, saj DRSV izdelavo zelo obsežnih Hidrološko hidravličnih študij (HHŠ) prelaga na finančno breme Občin, kljub temu, da so vodotoki v državni lasti in pristojnosti. Pri tem so Občine dobesedno prisiljene, da pripravijo in izdelajo HHŠ za svoje območje, ponekod celo samo po odsekih in kar je še najhujše, da se HHŠ ponekod pripravljajo samo za določeno parcelo, kar ne prinese celovitih rešitve in ukrepov.
Na Občini so mnenja, da bi morala HHŠ pripraviti in tudi financirati država, same študije pa bi morale biti izdelane kompleksno in celovito za celotne vodotoke kakor tudi njihove pritoke, ter predlagane celovite rešitve oziroma omilitvenimi ukrepi. Namesto tega je vsaka Občina prepuščena sama sebi in se izdelujejo posamične, delne študije ter na njihovi podlagi parcialni ukrepi.
Posledično prihaja do prekrivanja območij različnih študij in s tem tudi ukrepov, ki med sabo tudi niso usklajeni. Dejstvo pa je, da izdelava HHŠ vsake gorvodne občine in, izvedba njenih ukrepov spremeni, vodno situacijo dolvodno in tako tudi poplavne razmere dolvodnih občin, ter na ta način podre oziroma izniči že izdelano HHŠ. Zato so na Občini mnenja, da bi se morale HHŠ in poplavna problematika, reševati sistemsko na državni ravni, saj njihova izdelava in potrditev v povprečju Občinam postopek priprave in sprejemanja OPN lahko podaljša za več kot 2 leti.
Poleg časovne komponente, ki ovira postopek OPN, pa morajo Občine predlagane rešitve oz. omilitvene ukrepe po potrditvi HHŠ, same usklajevati z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj jih lahko izvajajo le če so ti vključeni v OPN. Zakon o kmetijskih zemljiščih pa na kmetijskih zemljiščih dovoljuje le začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V kolikor se občina ne uskladi z Ministrstvom za Kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, lahko pride do spremembe HHŠ in je potrebno celoten postopek ponoviti.
Po skupnem srečanju županov/županje iz območja UE Lendava, sta se še posebej sestala župan Občine Lendava Janez Magyar in minister Leben. V pogovoru sta se dotaknila tem kot so prostorski plani na območju Občine Lendava, koncesije za rabo geotermalne energije za projekt rastlinjakov v občini Lendava in okoljska problematika na območju občine Lendava.