FOTO: Dobrovniški pirhi gostujejo v Ljubljani

Razstava Madžarski pirhi iz Prekmurja gostuje v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na pobudo in s podporo Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik, Pomurske Madžarske samoupravne skupnosti in sklada Bethlen Gábor. Odprtje razstave se je odvilo minuli torek, udeležil pa se je je tudi župan Občine Dobrovnik, Marjan Kardinar.

Barvani ali okrašeni pirhi so tesno povezani z velikonočnimi šegami. Poslikave pirhov, kot jih poznamo danes, na Slovenskem segajo v začetek 19. stoletja. Še pred tem so pirhe ob veliki noči barvali le enobarvno v rdečo ali rumeno barvo, da bi s tem povzdignili veljavo blagoslovljene hrane. V zadnjih dvestotih letih so pirhi postali del prazničnega obdarovanja in so kot velikonočna darilca morali biti čim lepše pobarvani, da bi obdarovanca razveselili. Okrašeno jajce je bilo znak naklonjenosti, ljubezni ali botrstva. Ta šega se je ohranila do danes. Okrašeni pirhi v 21. stoletju pa presegajo potrebe duhovne in materialne dediščine izdelovanja samo ob veliki noči. Pirhe kot pomemben del ljudske ustvarjalnosti danes najdemo v funkciji daril in spominkov čez vse koledarsko leto.

Prekmurski Madžari so do današnjih dni ohranili pravo bogastvo velikonočnih šeg, katerih pomemben element je prav pirh, ta droben zaklad prekmurske ljudske umetnosti. Še posebej se je na tem narodnostno mešanem prostoru uveljavil dobrovniški pirh, ki ima več kot 150-letno tradicijo. V kraju Dobrovnik je več izdelovalk in izdelovalcev, ki v tehniki izdelave in ornamentiki sledijo tradicionalnemu načinu barvanja v batik tehniki, tehniki praskanja in krašenja z listi. Dobrovniške pirhe krasijo arhaični in preprosti vzorci kot so ravne in zaobljene linije, cvetje, trakovi, sveče, križ, napisi kot so “Aleluja” ali “Spomin na” in letnice. So eden izmed prepoznavnih elementov lokalne in regionalne identitete madžarske manjšine Prekmurja, znanja o njihovi izdelavi in okraševanju pa se na mlajše generacije prenašajo preko knjig, razstav in delavnic.

Razstava prikazuje več kot dvesto barvanih pirhov, ustvarjenih v različnih tehnikah in okrašenih s tradicionalnimi, arhaičnimi vzorci, ki so značilni za Prekmurje in za druge pokrajine znotraj Panonske nižine. Izdelali so jih člani KD Petőfi Sándor Dobrovnik, kjer deluje 30 izdelovalcev. Nekateri med njimi so si že pridobili naziv ljudski umetnik domače obrti na Madžarskem, dve izdelovalki pa sta vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, kot nosilki izročila Izdelovanje prekmurskih remenk. Poleg tega je na razstavi na ogled več deset pirhov iz Madžarske ter prihi, ki so jih izdelali pripadniki madžarske narodne manjšine iz Transilvanije (Romunija) in Ukrajine.

FOTO: Ana Berden