FOTO: Dan družin občine Lendava
Generalna skupščina Združenih narodov je pred 30. leti 15. maj razglasila za mednarodni dan družin. Osrednja tema letošnjega dne je “Družine in demografske spremembe.” Občina Lendava je včerajšnji popoldan v mestnem parku ob prihajajočem dnevu pripravila dogodek “Dan družin občine Lendava.”
V Sloveniji statistika podatke o družinah spremlja 41 let, od 1981 dalje. V tem času sta se spremenila družba in način življenja prebivalcev Slovenije. Pred 41 leti je v družinah živelo 88 % prebivalcev. Od tedaj se je več kot podvojil delež ljudi, ki živijo sami, povečal pa se je tudi delež članov skupinskih gospodinjstvih ali skupnosti, ki statistično ne štejejo za družino.
Povečanje deleža prebivalcev, ki živijo sami, je povezano s staranjem prebivalstva. Delež najstarejšega prebivalstva (stari 80 ali več let) se je v zadnjih štirih desetletjih potrojil, prav to pa je starostna skupina, ki v največji meri živi sama ali v skupinskih gospodinjstvih (domovi za starejše). Tudi veliko tujih državljanov v Sloveniji živi samih. Pogosto gre za moške, ki so se priselili sami, torej brez družine, da bi se tu zaposlili. Samo v zadnjih desetih letih se je delež tujih državljanov med prebivalci podvojil.
V štirih desetletjih se je povečal delež družin brez otrok (z 21 % na 30 %) in zmanjšal delež družin z dvema ali več otroki. Včasih je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes vsaka četrta. Tudi delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je zmanjšal (z 10 % na 6 %). Delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak (37 % v 1981, 39 % v 2021). Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56. Delež velikih družin na območju Občine Lendava spada med najmanjše v državi. Ta je le 4,7 odstoten.
Leta 1981 so 63 % vseh družin predstavljale družine zakoncev z otroki. Tudi v 2021 je bil ta tip družine najpogostejši, a je predstavljal le tretjino vseh družin (34 %). Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki je v štirih desetletjih narasel z 1 % na 13 %, delež enostarševskih družin pa z 14 % na 23 %. Gre za odsev sprememb v družbi. Te se kažejo denimo tudi v naraščanju deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze: leta 1980 se je neporočenim materam rodil vsak sedmi ali osmi otrok, medtem ko se od leta 2007 naprej zunaj zakonske zveze rodi več kot polovica otrok. Podobne družbene spremembe je zaznati v povečanju deleža družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok: leta 1981 jih je bilo 1 %, leta 2021 pa 5 %.
