Državna revizijska komisija ugodila Legartisu, Občina mora plačati 6.000 evrov stroškov postopka, ponudba Pavčnika bi morala biti zavrnjena

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je na podlagi zahtevka za revizijo, v zvezi z Razširitvijo industrijsko poslovne cone v Lendavi, III. faza, ki ga je vložil ponudnik Legartis, gradbeno podjetje d.o.o. odločila, da se zahtevku revizije ugodi, Občina Lendava pa je dolžna vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.002,46 evrov.

Občina Lendava industrijsko cono ureja sproti, že več kot dvajset let, tokrat pa jo in sicer v tretji fazi ureditve, želeli dodatno razširiti. Prvo javno naročilo je naročnik (Občina Lendava) zaključil kot neuspešno, v drugo pa je bilo uspešno podjetje Pavčnik d.o.o. iz Dola pri Hrastniku. Izvedba del se bo zavlekla, saj je lendavski Legartis podal zahtevek za revizijo javnega naročila najprej na Občino Lendava dne 9.11.2020. Zahtevek za revizijo je bil na Glavni ulici 20 20.11.2020 zavrnjen, Legartis pa se je takoj za tem pritožil na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, kot višjo inštanco. Dne 23.11.2020 so prijavo v Ljubljani prejeli in sredi tega meseca odločil v prid Legartisu.

Legartis je v postopku zatrjeval, da naročnik ni pravilno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, saj ima vrsto pomanjkljivosti. Ker le-teh ni dovoljeno dopolnjevati oz. pojasnjevati, bi ponudbo izbranega ponudnika naročnik moral zavrniti. Izbrani ponudnik je predračun izpolnjeval samovoljno in v nasprotju z navodili naročnika, zaradi česar so zneski v postavkah »razna nepredvidena dela« v vseh poglavjih predračuna (od A do F) napačni. Izbrani ponudnik je namreč v vseh teh postavkah navedel napačen skupni znesek, od katerega se je obračunal določen odstotek nepredvidenih del, zato je napačna tudi vrednost nepredvidenih del in vrednost vseh nadaljnjih postavk, so zapisali.

Izbrani ponudnik je v postopku opozarjal, da je vlagatelj povsem prezrl, da izbrani ponudnik ni bil izbran na podlagi predračuna, ki ga je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj in kateremu očita obstoj pomanjkljivosti, pač pa na podlagi končne ponudbene cene, podane na pogajanjih, po ponudbi z dne 26.10.2020. V zvezi s končno ponudbo vlagatelj izbranemu ponudnikom ni očital nobenih pomanjkljivosti. “Vlagatelj pomanjkljivosti v predračunu izbranega ponudnika zatrjuje ob sklicevanju na konkretne postavke v posameznih poglavjih predračuna, ki vsebujejo navodila za izpolnjevanje skupnega zneska, od katerega se obračuna vrednost nepredvidenih del, katerih neupoštevanje vlagatelj očita izbranemu ponudniku. Navedbe izbranega ponudnika, da vlagatelj kršitev ni zatrjeval v povezavi s konkretnimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in njegovo, s tem povezano sklicevanje na sodno prakso, Državna revizijska komisija zato že na tem mestu zavrača kot neutemeljene,” so še zapisali.

Glede na ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik preuranjeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnik skladna. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju priznala strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 4.738,30 EUR, strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo 1.244,40 EUR in materialne stroške 19,76 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju sicer ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi materialnimi stroški, a je komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške torej v višini 6.002,46 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.