Dravske elektrarne Maribor: Rešimo reko Muro – pred trenutnim stanjem

Danes, 2. februarja, obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Omenjeni dan se zdi primeren za predstavitev nekaterih ključnih dejstev o trenutnem stanju reke Mure, so zapisali pri dravskih elektrarnah Maribor in dodali: “Zavedati se je namreč potrebno, da četudi se okoljevarstvene organizacije na vse pretege in z vsemi sredstvi trudijo za ohranitev reke Mure v trenutnem stanju, ji s tem, ob tem pa tudi ožjemu in širšemu lokalnemu okolju in prebivalstvu, delajo medvedjo uslugo.”

“Reka Mura na slovensko ozemlje priteče pri kraju Šentilj in naslednjih trideset kilometrov predstavlja mejo z Republiko Avstrijo, še naslednjih približno trideset kilometrov pa teče po slovenskih tleh. V preteklih desetletjih se je reka zaradi vodno gospodarskih posegov, katerih cilj je bil omogočiti, da se voda, kadar je vodostaj višji, čim hitreje premika dol-vodno, močno spremenila – kar se v zadnjem času kaže kot ena izmed zmot v načrtovanju regulacij rek in potokov. Z omenjenimi regulacijami in melioracijami se je sicer pridobilo kmetijsko obdelovalno zemljo, ob tem pa se je zanemarilo vse druge okoljske prvine in »doseglo«, da struga reke danes ne dosega hidro morfoloških okoljskih ciljev – posledice preteklih ukrepov se negativno odražajo v odsekih reke ter v življenjskih okoljih nekaterih rastlin in živali – in je zgolj reguliran kanal.

Različne študije slovenskih strokovnjakov zadnjih let dajejo skupne ugotovitve, da so zaradi preteklih posegov v reko Muro, ki niso bili dolgoročno premišljeni, danes zaznane bistvene spremembe reke. Podatki o dolžini reke zaradi izvedenih regulacijskih del na primer kažejo, da je Mura na posameznih delih – mejna oziroma notranja Mura – različno krajša, odvisno od velikosti meandrov (rečnih zavojev v obliki zanke), ki so bili z regulacijami presekani. Podobno kot dolžina se je spremenila tudi širina reke. V obdobju tako imenovane »naravne« struge je Mura s stranskimi koriti dosegala tudi tisoč dvesto metrov širine, z regulacijo pa se je zožila na vsega šestdeset do osemdeset metrov. Ključna posledica omenjenih posegov je tako danes večja hitrost reke in posledično večja erozijska moč vodnega toka v strugi – bočna zavarovanja so bila namreč izdelana iz betonsko kamnitih oblog, zato Mura svoje erozijske moči ne more porazdeliti med bočno in globinsko erozijo, ampak vso energijo porablja za poglabljanje struge.

Po drugi strani pa opravljene analize podatkov o spremljanju gladine podtalnice vzdolž reke Mure kažejo na močno upadanje podtalnice. Vpliv reke se na gladino podtalnice z oddaljenostjo od reke sicer zmanjšuje, vendar je na razdalji približno dva tisoč metrov od reke, padanje gladine podtalnice še vedno prisotno. To pa je za prihodnost namakanja kmetijsko obdelovalnih površin Pomurja zelo zaskrbljujoč podatek, ki nakazuje, da se je potrebno čim prej, predvsem pa celovito in trajnostno, lotiti reševanja omenjenega problema.

Poglabljanje struge reke Mure in spreminjanje obrečne strukture reke ter izsuševanje mrtvic, ob omenjenem padanju podtalnice, je mogoče preprečiti tako, da se tok reke Mure upočasni, kar pa je mogoče izvesti z ustreznimi – sonaravno urejenimi – zajezitvami rečnega toka. Ena od možnih oblik zajezitve, ki lahko ima pozitiven vpliv na prej omenjene težave in ne povzroča obremenitev okolja, temveč mu z ustrezno spremljevalno in drugo infrastrukturo omogoča tako naravni kot družbeni razvoj, je izgradnja hidroelektrarne.

Dejstvo je, da bodo morali biti kot prvi element urejanja reke Mure, v skladu z državnim načrtom upravljanja z vodami, čim prej opredeljeni ukrepi za zmanjšanje negativnega vpliva regulacij in drugih preteklih posegov. Namenjeni morajo biti zmanjšanju, popravljanju in odpravljanju posledic, ki so nastale zaradi omenjenih preteklih posegov, ter posledično izboljšanju stanja reke Mure in njene neposredne okolice. Vse to bo imelo pozitiven vpliv na okolje v najširšem pomenu besede, ljudi in razvoj gospodarsko turističnih panog na trajnostno naravnan način.”

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes pozval predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, da zaustavi načrte za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je danes zjutraj na predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja naslovil poziv k zaustavitvi načrtov za gradnjo hidroelektrarn na reki Muri. V pozivu je dr. Šoltes premierja opozoril, da lahko gradnja hidroelektrarn povzroči številne daljnosežne in nepovratne posledice za naravo, biotsko raznovrstnost, kulturno krajino, turizem in močno oškoduje že tako prizadeto regijo.

“Pozivam vas, da prisluhnete argumentom civilne družbe, nevladnih organizacij, stroke in lokalnega prebivalstva ter zaustavite načrte za izgradnjo hidroelektrarn. Mura je edinstvena reka, še ena redkih v Evropi in kot tako jo moramo tudi ohraniti in zaščititi za prihodnje generacije. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju,” je izpostavil.

Spomnil je, da gre za območje Nature 2000 in zapisal: “Z izgradnjo HE Hrastje-Mota, ki je načrtovana kot prva, bi nepovratno in trajno uničili edinstven rečni ekosistem, s čimer bi kršili tudi evropsko naravovarstveno in vodno zakonodajo. Še več, z zgraditvijo celotne verige hidroelekrarn bi uničili celoten slovenski del Mure, ki za zdaj še prosto teče, in ga za vedno spremenili v verigo akumulacij brez življenja.”  Opozoril je tudi na to, da so bili v dosedanjih postopkih nevladne organizacije in civilna družba povsem spregledani.

Izpostavil je, da je treba tudi obnovljive vire energije presojati glede na učinke na okolje in zdravje ljudi. “Niso vse vrste obnovljivih virov energije smiselne za vsa območja in vse primere. Še zlasti pa težko verjamemo argumentu o trajnostni energiji takrat, ko to hkrati pomeni tudi nepopravljive posege v naravo, okolje, življenjski prostor ljudi, ki bodo na dolgi rok povzročili izrazito več škode kot prinesli koristi,” je poudaril dr. Šoltes.

V pozivu je dr. Šoltes opozoril na že tako slabe gospodarske, socialne in zdravstvene kazalce v regiji ob Muri, ravno ohranjena narava pa je izjemna priložnost za razvoj novih delovnih mest. “Prebivalstvo, organizacije in lokalne oblasti razvoj regije vidijo predvsem v usmerjanju v kmečki, zdraviliški, poslovni, kolesarski, vodni, kulturni in naravoslovni turizem. Zato je neodgovorno vztrajati na načrtih, ki so v nasprotju z lokalnimi strategijami ter pomenijo dodatno poslabšanje gospodarskih priložnosti te depriviligirane regije,” je izpostavil.