Danes: Začetek koledarske jeseni
Danes je prvi dan koledarske jeseni. Letos se je koledarska jesen začela danes, ob 1. uri in 4 minute. Z njenim prihodom prehajamo v obdobje, v katerem bo temperaturna razlika med ekvatorjem in polom velika. Koledarska jesen traja do začetka zime 21. decembra, meteorološka jesen pa obsega mesece september, oktober in november.
Prve jesenske dni bo spremenljivo do pretežno oblačno, v Pomurju razmeroma sončno. Kot kaže, bo največ padavin padlo od vključno nedelje in prihodnji teden. Trenutne jutranje temperature se gibajo med 2 in 11 stopinjami Celzija, dnevne se dvignejo do 19 stopinj Celzija, od vključno nedelje naprej pa bodo nad naše kraje priromale dežne kaplje. Letošnji september nas, v primerjavi z lanskim ne spremljajo tako visoka dnevna nihanja temperature. Spomnimo: Lani smo bili deležni mrzlih juter ter skorajda poletnih popoldnevov.
Enakonočje ali ekvinokcij je čas, ko je sonce natančno nad ekvatorjem, kar pomeni, da je nad obzorjem toliko časa kot pod obzorjem. Noč in dan sta tako približno enako dolga. Pojav nastane dvakrat letno, in sicer okoli 20. marca ob začetku pomladi in ob začetku jeseni. S septembrskim enakonočjem se na severni polobli začenja jesen, na južni pa pomlad. Naslednji letni čas, zima, pa se bo začela 21. decembra s Sončevim obratom ali zimskim solsticijem, ko bo dan najkrajši, noč pa najdaljša. Na južni polobli se takrat začenja poletje.
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje priteka od severovzhoda razmeroma hladen in suh zrak. V petek Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo in Alpami slabi. Nad naše kraje z zahodnim vetrom priteka nekoliko toplejši in postopno bolj vlažen zrak. V preteklih dneh je bilo ovirano sproščanje cvetnega prahu ambrozije zaradi padavin in nižjih temperatur, obremenitev se je znižala na prisotnost posameznih zrn v zraku. V nižinah in v Primorju pričakujemo v suhem vremenu nizko obremenitev, v SV Sloveniji srednje visoko do lokalno visoko. Sezona pojavljanja drugih alergenih vrst rastlin se je zaključila, v zraku bodo še vedno prisotna posamezna zrna trav, pelina, trpotca, metlikovk in kopriv, obremenitev bo prenizka, da bi lahko vplivala na zdravje.
