Danes obeležujemo svetovni dan čebel
Danes je že sedmo leto zapored, ko 20. maja po vsem svetu posebno pozornost namenimo čebelam in drugim opraševalcem. Generalna skupščina organizacije Združenih narodov (OZN) je namreč leta 2017 ta dan – prav na pobudo Slovenije – razglasila za svetovni dan čebel.
Zaradi pomanjkanja hrane, podnebnih sprememb, pomanjkanja mest za gnezdenje, pesticidov in bolezni število in pestrost opraševalcev upada. Brez pestrosti opraševalcev žal ni prehranske varnosti, saj vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci. Ti pa niso pomemben člen samo v prehrani, temveč imajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in narave. Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so namreč biotsko raznovrstni pisani, cvetoči travniki, torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor zato podpiramo projekte, ki prispevajo k izboljševanju stanja naravovarstveno pomembnih travnikov.
Slovenija največ pozornosti namenja medonosni čebeli, zato marsikdo ne ve, da so v Sloveniji našli več kot 570 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark). Pomembni opraševalci so tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. V okviru več mednarodnih projektov tečejo prizadevanja za izboljšanje stanja habitatov ter večjo ozaveščenost o pomenu opraševalcev, s ciljem ohraniti pestrost opraševalcev, s tem pa bolj zdrave in odporne ekosisteme.
Slovenija je med ustanovnimi člani globalne koalicije za opraševalce. To so države, ki verjamejo, da lahko politika, ki jo vodijo države, spodbuja politične ukrepe in inovativne ukrepe za zaščito opraševalcev. V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bomo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe predvidoma tudi v letu 2025 nadaljevali z monitoringom divjih opraševalcev.
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je izvedel enoletni pilotni monitoring divjih opraševalcev, ki je potekal na sedmih območjih: Ljubljana, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Celje, Mengeš, Radensko polje in Sovodenj. S transektnim popisom je projekt skupaj zabeležil 461 čebel samotark, 49 čmrljev in 907 muh trepetavk. Gostota divjih čebel je bila največja na območju Radenskega polja, sledila sta Celje in Sovodenj, najmanjša gostota pa je bila na območju Cerkniškega jezera. Pri muhah trepetavkah močno izstopa območje Mengša, kjer je bilo zabeleženih vsaj sedemkrat več osebkov kot na katerem koli drugem območju. Transektni popis čebel je bil v Sloveniji v večjem obsegu izveden prvič.
Tudi upravljavci zavarovanih območij izvajajo različne aktivnosti z namenom varstva divjih opraševalcev, kot so izobraževanja in praktične delavnice, kjer se na primer izdeluje hotele za divje opraševalce, ozaveščajo o pomenu in ogroženosti vrst ter izvajajo monitoringe divjih opraševalcev. Namen aktivnosti je tudi obnova in vzpostavitev novih traviščnih habitatov – pestrost traviščnih habitatov izboljšamo s pozno, postopno in selektivno košnjo.
