Ostalo

Danes obeležujemo dan reformacije. Nauki slednje so se čutili tudi v Dolnji Lendavi

Danes obeležujemo dan reformacije. Vse se je začelo leta 1517, ko je nemški duhovnik Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve. In začela se je reformacija. Praznik vsako leto zaznamujemo tudi v Sloveniji. Reformacija vsekakor spada med najpomembnejše dogodke v evropski kulturni zgodovini, nauki te pa so se čutili tudi v Dolnji Lendavi.




Luter je zahteval, da naj bo cerkev preprosta, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, prav tako pa ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami.

Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko književnost. V času reformacije je tako nastala tudi prva slovenska knjiga, Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik postavila na mesto knjižnega jezika.

Papež je Luthru zagrozil, da ga bo izobčil iz cerkve, vendar je ta ostal neomajen in se ni odrekel svojim zahtevam. Luther je zahteval, da je cerkev preprosta in se bogoslužje približa človeku, zaradi česar mora to biti v domačem jeziku. V tistem času je večina ljudi živela na podeželju in je bila nepismena, zato jim je bilo težko prakticirati vero v latinskem jeziku.

Luther se je dotaknil tudi vprašanja prodajanja odpustkov. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, kot tudi, da ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba prevesti v materni jezik in omogočiti ljudem, da jo berejo sami.

Primož Trubar ali slovenski Martin Luther

Kmalu je val reformacije zajel tudi naše kraje. Primož Trubar je okoli leta 1535 prišel za slovenskega pridigarja v cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani. V kranjski prestolnici je s številnimi premori delal skoraj pol stoletja. Kmalu je postal najvidnejši borec za novo versko miselnost, saj se je v svojih pridigah in nastopih dotikal tudi vprašanj ženitve duhovnikov in oblik podeljevanja evharistije.

Pod Trubarjevim vplivom se je število novi miselnosti naklonjenih duhovnikov še povečalo. V Ljubljani se je več kot 80 odstotkov prebivalstva pridružilo protestantskem gibanju. Ljubljana pa ni bilo edino mesto, kjer je protestantizem zaživel. Zbirali so se tudi v škofjeloški Kašči, na Blejskem gradu in na mnogih drugih mestih.

Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko. Trubar je tako napisal prvi dve knjigi v slovenskem jeziku – Abecednik in Katekizem. Knjigi sta bili natisnjeni leta 1550 v nemškem Tübingenu.

Nauki reformacije so se čutili tudi v Dolnji Lendavi

Med člani rodbine Bánffy je bilo kar nekaj izobraženih mož, ki so študije končali na tujih univerzah. Najboljši dokaz izobraženosti dolnjelendavske rodbine je tako imenovani “Bánffyjev dnevnik.” Bánffyji so namreč pomembne družinske dogodke zabeležili v Svetovno kroniko Paula Eberja, ki je leta 1551 izšla v Wittenbergu. Koledar je kupil zalski glavni špan in državni sodnik István Bánffy, prešel pa je v last njegovega sina Miklósa, nato pa še v last vnuka Kristófa.

Poleg vpisov rojstev, porok in smrti družinskih članov najdemo v dnevniku tudi zabeležke o načinu življenja takratnega časa in o verskem življenju. Dnevnik je bil po izumrtju rodbine Bánffy v lasti mnogih ljudi, danes pa ga hranijo v Knjižnici Berzsenyi Dániel v Szombathelyu. Za razvoj kulture v Lendavi je izjemno pomembno, da so v obdobju reformacije pod mecenstvom Bánffyjev literarno in cerkveno dejavnost v mestu opravljali Gáspár Ráskai, Ferenc Tőke, György Orbonai Rácz, György Kultsár, István Beythe in mnogi drugi reformacijski znanstveniki in pridigarji.

Prva tiskarna v zgodovinski Zalski županiji, in sicer v Dolnji Lendavi, je začela delovati stoletje pozneje kot tiskarna Andrása Hessa v Budimu. Tiskarno v Dolnji Lendavi, ki je delovala od avgusta 1573 do maja 1574 je vodil znameniti potujoči tiskar Rudolf Hoffhalter. Znani pridigar György Kultsár je v dolnjelendavski tiskarni natisnil tri dela v madžarskem jeziku, in sicer leta 1573 knjigi z naslovom “AZ HALALRA VALO KESZÖLETRÖL RÖVID TANOSSAG …” (Kratki nauk o pripravah na smrt …) in “AZ ÖRDÖGNEC A PENITENCIA TARTO Bünössel való vetekedéséröl …” (Kosanje hudiča s skesanim grešnikom …), leta 1574 pa svoje najpomembnejše delo z naslovom “POSTILLA …” (Postila oziroma razlaga evangelijev …).

Prva tiskarna in prve knjige, natisnjene na ozemlju današnje Slovenije so torej povezane z zgodovino Lendave in z rodovino dolnjelendavskih Bánffyjev. Glede na to, da o odselitvi Györgya Kultsárja iz Dolnje Lendave ni nobenih podatkov, lahko sklepamo, da je večni pokoj našel v našem mestu. Dunajskemu katoliškemu dvoru ni bila všeč protestantska tiskarna v Dolnji Lendavi, zato je cesar Maksimilijan II. kmalu izdal odlok, s katerim je pregnal tipografa s posestva dolnjelendavskih Bánffyjev.

Naslednjo knjigo je Rudolf Hoffhalter avgusta 1574 tiskal že v Nedelišću pri Čakovcu, na posestvu Györgya Zrinyija. Vendar pa je čez leto dni moral zapustiti tudi Nedelišće, svojo kolekcijo tiskarskih črk in okrasov pa je prodal tiskarju Johannesu Manliusu oziroma Janezu Mandelcu, ki je med leti 1575 in 1580 deloval v Ljubljani, po pregonu iz Ljubljane leta 1582 pa je koristno delo nadaljeval na Madžarskem, na dvoru družine Batthyány v mestu Németújvár (današnji Güssing).

Prizor s stalne razstave Galerije-Muzeja Lendava s Kultsárjevimi knjigami

György KULTSÁR: Postilla… Alsólendva (Dolnja Lendava), 1574

György KULTSÁR: Kratki nauk o pripravah na smrt… Alsólendva (Dolnja Lendava), 1573


György KULTSÁR: Kosanje hudiča s skesanim grešnikom… Alsólendva (Dolnja Lendava), 1573


Tiskarski znak Rudolfa Hoffhalterja


Zapis o Györgyu Kultsárju v dnevniku družine dolnjelendavskih Bánffyjev

Vir: Galerija-Muzej Lendava