Današnji praznik: Nauki reformacije so se čutili tudi v Dolnji Lendavi

31.10. 202030.10. 2020 admin 0 Comments

Med najpomembnejše dogodke v evropski kulturni zgodovini zagotovo spada reformacija, ki je privedla do velikega razvoja nacionalnih kultur. Nauki reformacije so se čutili tudi v Dolnji Lendavi.

Med člani rodbine Bánffy je bilo kar nekaj izobraženih mož, ki so študije končali na tujih univerzah. Najboljši dokaz izobraženosti dolnjelendavske rodbine je tako imenovani “Bánffyjev dnevnik.” Bánffyji so namreč pomembne družinske dogodke zabeležili v Svetovno kroniko Paula Eberja, ki je leta 1551 izšla v Wittenbergu. Koledar je kupil zalski glavni špan in državni sodnik István Bánffy, prešel pa je v last njegovega sina Miklósa, nato pa še v last vnuka Kristófa.

Poleg vpisov rojstev, porok in smrti družinskih članov najdemo v dnevniku tudi zabeležke o načinu življenja takratnega časa in o verskem življenju. Dnevnik je bil po izumrtju rodbine Bánffy v lasti mnogih ljudi, danes pa ga hranijo v Knjižnici Berzsenyi Dániel v Szombathelyu. Za razvoj kulture v Lendavi je izjemno pomembno, da so v obdobju reformacije pod mecenstvom Bánffyjev literarno in cerkveno dejavnost v mestu opravljali Gáspár Ráskai, Ferenc Tőke, György Orbonai Rácz, György Kultsár, István Beythe in mnogi drugi reformacijski znanstveniki in pridigarji.

Prva tiskarna v zgodovinski Zalski županiji, in sicer v Dolnji Lendavi, je začela delovati stoletje pozneje kot tiskarna Andrása Hessa v Budimu. Tiskarno v Dolnji Lendavi, ki je delovala od avgusta 1573 do maja 1574 je vodil znameniti potujoči tiskar Rudolf Hoffhalter. Znani pridigar György Kultsár je v dolnjelendavski tiskarni natisnil tri dela v madžarskem jeziku, in sicer leta 1573 knjigi z naslovom “AZ HALALRA VALO KESZÖLETRÖL RÖVID TANOSSAG …” (Kratki nauk o pripravah na smrt …) in “AZ ÖRDÖGNEC A PENITENCIA TARTO Bünössel való vetekedéséröl …” (Kosanje hudiča s skesanim grešnikom …), leta 1574 pa svoje najpomembnejše delo z naslovom “POSTILLA …” (Postila oziroma razlaga evangelijev …).

Prva tiskarna in prve knjige, natisnjene na ozemlju današnje Slovenije so torej povezane z zgodovino Lendave in z rodovino dolnjelendavskih Bánffyjev. Glede na to, da o odselitvi Györgya Kultsárja iz Dolnje Lendave ni nobenih podatkov, lahko sklepamo, da je večni pokoj našel v našem mestu. Dunajskemu katoliškemu dvoru ni bila všeč protestantska tiskarna v Dolnji Lendavi, zato je cesar Maksimilijan II. kmalu izdal odlok, s katerim je pregnal tipografa s posestva dolnjelendavskih Bánffyjev.

Naslednjo knjigo je Rudolf Hoffhalter avgusta 1574 tiskal že v Nedelišću pri Čakovcu, na posestvu Györgya Zrinyija. Vendar pa je čez leto dni moral zapustiti tudi Nedelišće, svojo kolekcijo tiskarskih črk in okrasov pa je prodal tiskarju Johannesu Manliusu oziroma Janezu Mandelcu, ki je med leti 1575 in 1580 deloval v Ljubljani, po pregonu iz Ljubljane leta 1582 pa je koristno delo nadaljeval na Madžarskem, na dvoru družine Batthyány v mestu Németújvár (današnji Güssing).

Prizor s stalne razstave Galerije-Muzeja Lendava s Kultsárjevimi knjigami