Daljnovod Cirkovce–Pince v teh dneh v poskusno obratovanje

Daljnovod Cirkovce–Pince, ki naj bi bil po nekaterih informacijah inženirski objekt z največ pilotnimi stebri v Sloveniji, postaja prvi 400 kV daljnovod v Sloveniji s stebri, ki imajo obliko glave “donava” ter prvi daljnovod s tremi vodniki tipa 490-AL1/64-A20SA v snopu, kar bo znatno pripomoglo k zmanjšanju emisij hrupa v okolje. Začetek zagonskih in funkcionalnih preizkusov je predviden v teh dneh.

Z izgradnjo dvosistemskega 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince bo Slovenija s prenosnim omrežjem povezana še z zadnjo sosednjo državo, to je Madžarsko. Širše gledano je omenjeni daljnovod del povezave med tremi državami: Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo, saj gre en daljnovodni sistem na Madžarsko v Heviz, drugi pa na Hrvaško v Žerjavinec. Po prvotnem načrtu je bil konec gradnje daljnovoda načrtovan za marec oz. april, a se to ni zgodilo zaradi razmer povezanih s koronavirusom (okužbe veči ekip). Takrat je bil predviden tudi začetek poskusnega obratovanja, ki pa se je premaknil na te dneve, ki so pred nami.

Meritve parametrov in kontrole faznega zaporedja opravili predvčerajšnjim

Po končanih elektromontažnih delih so na vrsti preizkusi, vzpostavitev povezave s sosednjo Madžarsko in vklop daljnovoda, ki je, kot rečeno, predviden v teh dneh. Strokovnjaki družbe ELES, Blaž Pirnat, pomočnik vodje Službe za sekundarne sisteme, Tadej Lukan, vodja kontrolnega laboratorija in Luka Pašič, inženir specialist za sisteme meritev iz Službe za sekundarne sisteme, so s sodelovanjem strokovnega osebja stikališča RTP Cirkovce včeraj izvedli meritve parametrov in kontrole faznega zaporedja na daljnovodu 2×400 kV Cirkovce-Pince

Sistemski operaterji prenosnega omrežja ELES, MAVIR in HOPS so predhodno uskladili vse potrebne protokole. Usklajevanje protokolov je za ta segment vodil Pirnat. Predmetne meritve so pogoj za predvideno vključitev daljnovoda, izvedba pa je potekala v tem tednu, ko so bila na izgradnji daljnovoda že v celoti končana elektromontažna dela. Dela bodo popolnoma končana, ko bodo izvajalci del poskrbeli še za postavitev nadomestnih habitatov in za ureditev krajinske arhitekture. Vsa dela bodo zaključena predvidoma septembra letos.

Kot zanimivost naj obelodanimo, da so dela zajemala izvedbo gozdnih posekov v obsegu 17.000 m3, zgraditev okoli 120 km dostopnih poti, plitvih in globokih temeljenj na 191 stojnih mestih (764 pilotov) ter postavljanje jeklenih konstrukcij na 264 stojnih mestih.