Častni občan MO Murska Sobota bo Milan Kučan. Predlog je bil sprejet, a ne soglasno
Na 12. redni seji Mestnega sveta Murska Sobota, so članice in člani sveta med drugim odločali tudi o predlogih za letošnje občinske nagrade. In najvišje priznanje – naziv Častni občan MO Murska Sobota bo pripadlo prvemu predsedniku samostojne Slovenije Milan Kučan, ki je najdlje časa bil predsednik države, med drugim zaradi njegovih prizadevanj v zvezi z aktivnostmi ob lanski 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Protikandidat je bil Janez Lanščak, posthumno, katerega je predlagalo Društvo prijateljev Sobote. Kučana je za prejem tega naziva predlagal župan Aleksander Jevšek, podprlo pa ga je 14 svetnic in svetnikov, proti pa jih je glasovalo sedem. Podporo podelitvi naziva Kučanu je med drugim izrazila tudi predstavnica SD Vlasta Veren, Bojan Petrijan pa je v imenu svetniške skupine SDS nasprotoval temu predlogu, med drugim zato, ker je bil po njegovih besedah Milan Kučan proti osamosvojitvi Slovenije. Prav nasprotnega mnenja je bil romski svetnik Darko Rudaš, ki je povedal, da Kučan ne bi mogel postati prvi predsednik samostojne države, če ne bi večina Slovencev tako odločila.
Mimogrede bo podeljenih še nekaj občinskih priznanj, in sicer Plaketo mestne občine bo prejel Ludvik Zelko za življenjsko delo na področju športa. Zahvalno listo mestne občine bodo dobile območna organizacija Rdečega križa, EHO Podpornica in Škofijska karitas za nesebično pomoč pri izvajanju ukrepov in aktivnosti v času epidemije koronavirusa. Zahvalno listino mestne občine pa bo letos prejela Gimnazija Murska Sobota ob 100. obletnici delovanja. Mimogrede sta za zahvalno listino bila predlagana tudi pomurski akademik dr. Mitja Lainščak ter Prekmursko društvo general Maister.
V obrazložitvi za naziv častnega občana je župan Jevšek, med drugim zapisal, da je Milan Kučan svojo življenjsko pot začel v Križevcih na Goričkem in jo nadaljeval v Murski Soboti. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je v Ljubljani diplomiral na Pravni fakulteti. Že v gimnazijskih letih v Murski Soboti je bil vsestransko aktiven in tak je bil tudi med študijem, v mladinski in študentski organizaciji. Prevzemal je vse pomembnejše in odgovorne dolžnosti v slovenskem in tudi jugoslovanskem političnem življenju. Med drugim je bil predsednik ZMS, član sekretariata CK ZKS, sekretar RK SZDL, predsednik Skupščine SRS, član Predsedstva CK ZKJ. Ključna prelomnica v karieri Milana Kučana je bila funkcija predsednika Predsedstva CK ZKS. Ta je pomenila zmago “mladokomunistov oz “prenoviteljev” naravnanih k demokratizaciji družbe, spoštovanju človekovih pravic in lovljenju koraka z razvitim zahodnim svetom pod skupnim imenom “Evropa zdaj” in aktivnim soustvarjanjem “slovenske pomladi”, ki je ob prizadevanjih za preureditev dotedanje jugoslovanske federacije, krepitvi demokratizacije in civilne družbe ustvarila osnove za prehod v večstrankarski sistem in tranzicijo ter za volitve aprila 1990, na katerih je bil Milan Kučan izvoljen za predsednika Predsedstva Republike Slovenije in po osamosvojitvi, dvakrat še za Predsednika RS.