Bo poleg suše, v teh dneh nad cvetoča sadna drevesa planila še pozeba?

Kot smo že pisali, so od današnjega jutra naprej nad naše kraje možni vdori hladnega zraka in s tem nevarnost pozeb. Na nizke temperature so najbolj občutljiva cvetoča sadna drevesa, rodni brsti večine pri nas rastočih vrst sadnega drevja pa so trenutno v različnih razvojnih fazah. Naše kraje sicer že dlje časa biča tudi suša.

Danes zjutraj nas je dosegla izrazita hladna fronta, zajelo pa nas bo tudi nekajurno sneženje, ki je pri nas v zadnjih letih še sredi zime prava redkost in ki bo nekje močno, spet drugje šibko. Temperature, ki se bodo vse tja do vikenda spustile do okrog ničle, ali celo nekoliko nižje, bi poleg suše lahko bile še en dejavnik, ki bo bičal cvetoča sadna drevesa. Večji del Slovenije bo tako najbrž žal že petič v zadnjih šestih letih prizadela pozeba, saj se bodo temperature lahko spustile tudi do -5 stopinj Celzija, kar bo za mnoga cvetoča sadna drevesa usodno.

“Marelice je že vzela pozeba ob ohladitvah v drugi polovici marca, pri drugih sadnih vrstah pa so rodni brsti, odvisno od sadne vrste, sorte, lege rastišča in geografskega območja uspevanja, v različnih fazah razvoja: od začetnega napenjanja in odpiranja brstov, mišjega ušesca do faze balončka, začetka in ponekod tudi splošnega cvetenja. Od razvojne faze rodnih brstov je odvisna njihova občutljivost na spomladansko pozebo. Kadar je temperatura zraka nižja od temperature rastlin, se le-te podhladijo in pozebejo. Nevarnost pozebe je zlasti za zgodnje setve in odpiranje brstov pri večini večletnih negojenih in gojenih rastlin,” so zapisali pri Agenciji RS za okolje.

Današnje sneženje

Sadna drevesa ob napovedanih nizkih temperaturah zaščitite, če je to izvedljivo. Številne podatke in napovedi o minimalnih temperaturah, kot tudi ostalih spremenljivkah kot so padavine, evapotranspiracija, vodna bilanca, temperatura tal in druge, lahko za 15 glavnih regijskih postaj v Sloveniji spremljate tukaj. In kako debela bi naj bila snežna odeja? Po nižinah bo predvidoma zapadlo od 5 do 15 cm snega, ponekod na Notranjskem in Kočevskem do okoli 25 cm, na severovzhodu do okoli 5 cm.

Spomladanske pozebe povzročijo spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka iz severa ali severovzhoda. Z njimi se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto, po navadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. Advekcijsko radiacijske ohladitve pa lahko prizadenejo tudi širša območja.

Poškodbe na rastlini po pozebi se najpogosteje kažejo kot rjavo obarvanje tkiva zaradi razpadlih celičnih sten in reakcijskih procesov celične vsebine s kisikom. Rastlinsko tkivo se lahko zaradi uničenja klorofila tudi razbarva. Možne posledice so prav tako vdolbine, rane, sterilnost cvetov in porušen ritem fenološkega razvoja. Pogosto se razvijejo nenormalno majhni polikarpni plodovi, deformiranih nesimetričnih oblik. Ker je cvetenje pri večini sadnih rastlin postopno, lahko na rastlini hkrati najdemo vse razvojne faze brstov oziroma odpiranja cvetov, zato je pozeba popolna pri za pomladni čas relativno nizkih temperaturah zraka, pod –4 stopinje Celzija. Pri manjših padcih temperatur zraka, na primer do –2 stopinje Celzija, pozebejo le najobčutljivejša tkiva.