Ali štorklje zapuščajo prekmurski svet?
Čeprav se je število štorkelj v zadnjih dvajsetih letih nekoliko povečalo, se ti simboli prekmurskega sveta počasi umikajo. V 21 letih je Prekmurje izgubilo 32 parov belih štorkelj. Če bo šlo tako naprej čez 30 do 40 let štorkelj v Prekmurju več ne bo. Štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje, a to žal ni edini pogoj za njihov obstanek.
“Bele štorklje si gnezdišče izberejo tam, kjer imajo v okolici dovolj ustreznih prehranjevališč, kot so vlažni in trajni travniki. V Sloveniji je največ primernih habitatov za belo štorkljo v panonskem svetu, kjer so pokrajine izrazito usmerjene v kmetijstvo. V zadnjih letih v tem delu Slovenije opažamo zmanjšanje števila za štorklje primernih travišč, predvsem na račun njiv, ponekod pa tudi zaradi opuščanja kmetijskih površin in posledično zaraščanja travišč. Štorklje zato zapuščajo panonski svet, svoj areal pa širijo drugod po Sloveniji, predvsem v smeri severozahoda in jugozahoda,” so pojasnili pri Društvu za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS). Na »novih« območjih opažajo namreč porast posameznih sub-populacij.
Eno od območij, kjer se je njena populacija v zadnjih 22 letih povečala praktično iz nič na okoli deset parov, je Savska ravan. Na Murski ravni je leta 1999 gnezdilo 87 parov belih štorkelj, lani pa le še 55 parov. Vzroki za to so po besedah poznavalcev in stroke v spremembah v okolju, predvsem pri virih hrane. Štorklja se hrani z žuželkami, malimi sesalci in dvoživkami, ki jih najpogosteje lovi na travnikih. Ker pa je zaradi intenzivne kmetijske obdelave v Prekmurju ostalo zelo malo travnikov, tudi hrane tam zanje ni dovolj. “Skrb vzbujajoče je, da se posledice odražajo pri vrsti, ki niti ni velik ekološki specialist, ki ima dokaj širok spekter plena, ki ga lovi. In če začne upadati vrsta, ki ni specialist, pomeni, da je generalno stanje biodiverzitete na tem območju zelo slabo,” je opozoril direktor DOPPS
Pokrajina ob Muri je že desetletja znana po štorkljah, še posebej občina Velika Polana. Vasi Velika Polana in Mala Polana sta si leta 1999 pridobili laskavi naziv Evropska vas štorkelj. Naziv jima je podelila fundacija EuroNatur, saj so takrat v omenjenih vaseh bila zasedena vsa gnezda s štorkljami. A žal danes ni več tako. V občini Velika Polana so leta 1999 imeli z belimi štorkljami poseljenih osem gnezd, danes je polno, neuradno, le eno gnezdo.
