1. december, svetovni dan boja proti AIDSu

Z aidsom živimo že več kot tri desetletja. Pristojni na svetovni dan boja proti tej bolezni vsako leto zapored svarijo pred tveganimi vedenji, ki lahko prispevajo k širjenju pandemije; ta je svet zaznamovala bolj kot katera druga bolezen.

Pomen zmanjšanja še zmeraj visokega deleža poznih diagnoz okužbe s HIV je v ospredju letošnjega sporočila ob Svetovnem dnevu AIDSa. V Sloveniji letos beležimo nižje število novih diagnoz okužbe s HIV kot preteklo leto, kar je predvidoma posledica izvajanja kombinirane preventive. Z zgodnejšim odkrivanjem in zdravljenjem lahko pomembno vplivamo na boljše izide zdravljenja, omejujemo pa tudi prenos okužbe naprej. Varna spolnost in redna uporaba kondomov še zmeraj ostajajo ključni dejavniki pri zajezitvi svetovne pandemije.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2017 tudi v Sloveniji, tako kot so nedavno zabeležili v nekaterih drugih državah Evropske unije, beležimo nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z letom 2016. Slovenija po kriterijih epidemije, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija, ostaja med državami z nizko stopnjo epidemije oziroma z zelo nizkim deležem oseb, ki živijo s HIV.  V letu 2017 do vključno 22. novembra je bilo v skladu z zakonsko obvezo prijavljenih 33 primerov novih diagnoz okužb s HIV (1,6/100.000 prebivalcev), 31 med moškimi (3,0/100.000 moških) in dve med ženskami (0,2/100.000 žensk). Poleg tega so bili prijavljeni tudi trije primeri pri osebah, ki jim je bila diagnoza postavljena v tujini že pred letom 2017 in so se letos  začeli zdraviti v Sloveniji. V letošnjem letu  vključno do 22. novembra je za aidsom zbolelo sedem oseb (0,3/100.000 prebivalcev), tri manj kot v letu 2016. Pri šestih je bila okužba s HIV prepoznana šele v letu 2017, po diagnozi aidsa sta letos umrli dve osebi.

“Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, smo, za razliko od lanskega leta, ko smo zabeležili največ novih diagnoz okužbe s HIV kadarkoli,  letos do vključno 22. novembra med njimi zabeležili le 23 novih diagnoz, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Poleg tega smo med njimi, za razliko od lanskega leta, ko smo zabeležili 18 zelo kasnih diagnoz okužbe s HIV, ko imajo okuženi že hudo prizadet imunski sistem in bi že nujno morali prejemati protiretrovirusna zdravila, letos do vključno 22. novembra zabeležili le 9 tako kasnih diagnoz, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Padec novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki majo spolne odnose z moškimi, je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem sprememb glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja med njimi, ter takojšnjega zdravljenja tistih z novo diagnozo okužbe s HIV,” izpostavlja prof. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Mojca Gobec, direktorica direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje poudarja, da so “pozitivni premiki posledica kontinuiranega in sistematičnega dela ter dobrega sodelovanja  stroke, nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev. V okviru Nacionalne komisije za AIDS partnerji sodelujemo v procesu priprave nacionalne strategije za to področje, ki jo tudi uspešno izvajamo. Letos aprila je bila sprejeta nova strategija do leta 2025, ki upošteva spremembe in novosti na področju preventive, testiranja in zdravljenja, ki so se zgodile v zadnjih letih, in močno podpira vključevanje nevladnega sektorja v izvajanje preventivnih aktivnosti.”