Zimska zelenjava naj bo lokalna

Tudi pozimi je v Sloveniji na voljo obilje zimske zelenjave, polne hranil in vitaminov. Po njo nam ni treba daleč, saj je na voljo tako na trgovinskih policah kot tudi na kmetijah v vaši bližini. Lokalno pridelana in predelana hrana je veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč. Pozimi radi jemo bolj kalorično hrano od poletne, saj telo potrebuje več energije. Zelenjava, ki jo je priporočljivo jesti pozimi, je zelje, radič, motovilec, korenček, cvetača, por, česen, čebula, zelena, brokoli in rukola. Druga živila, ki jih je dobro jesti v tem času, so tudi orehi, lešniki, mandlji, kakiji in jabolka.




Nakupujmo lokalno pridelano zimsko zelenjavo

Po sezonsko zelenjavo nam ni treba daleč. Lokalno pridelana in predelana hrana je veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč. Dolg transport namreč zahteva obdelavo. Nekatera živila so hitro pokvarljiva. Če transport traja več dni, je nujna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ni pa potrebna, če je končni kupec blizu in je živilo mogoče porabiti pred pojavom mikrobiološkega kvara.

Prezgodaj obrano sadje in zelenjava ob obiranju še nimata razvitih vseh parametrov kakovosti, predvsem je manj aromatičnih snovi. Posledica predčasnega obiranja je torej manj aromatično sadje, ki je pogosto tudi neprivlačne barve. Mandarine se recimo obirajo v stanju, ko so popolnoma zelene barve. Nobeno predčasno obrano sadje ne doseže kakovosti sadja, ki je obrano v optimalnem času.

Poiščite torej raje hrano, pridelano in predelano v lokalnem okolju. Na voljo je na lokalnih tržnicah ali pri bližnjih kmetih pa tudi v trgovinah.

Kako se prepričati o izvoru zelenjave?

Vedno preverite deklaracijo s podatki, povezanimi z državo izvora in krajem porekla. Država izvora, ki je navedena na etiketi, pomeni le proizvajalca, ki je živilo proizvedel in ki je odgovoren za posredovanje vseh informacij o živilu potrošniku, ne glede na to, od kod izvirajo surovine, ki so sestavni del živila. Zato je pomembno, da smo pozorni predvsem na kraj porekla, ki pa je vezan na dejansko poreklo/izvor surovine/kmetijskega pridelka. Pri sadju in zelenjavi je recimo navedba kraja porekla (poleg države izvora) obvezen podatek.

Ne pozabimo na naše super kislo zelje

Zelo tipična zimska hrana pri nas je zelje, ki je tudi izjemno obstojna in tudi ugodna ter posledično dostopna. Zelje je bogato z minerali in vitamini. Vsebuje kalij, železo, žveplo, baker, natrij, magnezij, vitamin C, vitamin B1, provitamin A, vitamin K, vlaknine, folno kislino, tiamin. Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja, pripravljamo pa ga tudi v juhah, sarmah, jotah, enolončnicah, solatah in podobnih jedeh. Kisanja zelja se lahko lotite tudi sami.

Z izborom lokalnih živil pripomoremo tudi k varovanju okolja

In ne pozabite – prehranjevanje z lokalno pridelano hrano je pomembno tudi z vidika zniževanja škodljivih okoljskih vplivov. S tem se izognemo stroškom in okoljskim vplivom prevoza surovin od daleč, ki vključujejo ogljični odtis prevoza, vse vplive pakiranja, nastale odpadke zaradi prevoza, dodatno zaščito prehranskih izdelkov zaradi prevoza, ogljični odtis zaradi shranjevanja itd. Posredno zmanjšamo rabo pesticidov in gnojil, ki so nujno prisotni v masovni proizvodnji. Postopoma se prilagodimo sezonski ponudbi, ki je na voljo – nesezonska hrana ima veliko večji vpliv na okolje, ker jo uvažamo iz oddaljenih držav ali pa z veliko večjimi vplivi (ogrevanje) pridelujemo lokalno.