“Že v naslednjem letu in pol bi v regijo vložili med 15 in 20 milijoni evrov”

Po tem, ko je Upravno sodišče ugodilo tožbi okoljevarstvenikov in odpravilo dovoljenje Arsa za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina in ločevanje nafte na polju v Petišovcih, je direktor največjega britanskega vlagatelja v Sloveniji Colin Hutchinson zatrdil, da bi celotni finančni vložek v naslednjih 18 mesecih bi bil med 15 in 20 milijoni evrov, ki bi v regijo pritekel za izgradnjo infrastrukture in nova delovna mesta.





Podjetja Geoenergo (ta je v enakovredni lasti Petrola in Nafte Lendava), Ascent Slovenia (podružnica londonskega podjetja Ascent Resources Ltd.) in Petrol Geoterm so od jeseni 2013 partnerji v tako imenovanem joint venture projektu (skupna naložba, op. a.) na Petišovskem polju, kjer so nahajališča zemeljskega plina in nafte.

Arso je za tem podjetjem izdal dovoljenje za postavljanje naprave za čiščenje zemeljskega plina, a upravno sodišče je v začetku maja ugodilo tožbi okoljevarstvenikov in dovoljenje odpravilo, ker je bil postopek voden po starih predpisih, po mnenju sodišča pa bi moral biti po novih. Arso bi tako moral izvesti predhodni postopek o pomembnih vplivih delovanja naprave na okolje, kot ga določa uredba o posegih v okolje.

Colinom Hutchinsonom: “V projekt v Petišovcih smo do sedaj vložili 42 milijonov”

Colin Hutchinson je direktor podjetja Ascent Resources, ki je z omenjenimi vloženimi 42 milijoni evrov v Petišovsko polje trenutno največji britanski vlagatelj v Sloveniji. Sam pravi, da je projekt v Petišovcih bil ustavljen zaradi “čudne sodniške odločitve” in da je to “zelo negativen znak za ostale druge neposredne naložbe v Sloveniji.” Sam sicer pravi da je v Sloveniji težko in da se na pravo ne moreš zanesti.

Kot pravi, bi državi ta projekt prinesel določeno stopnjo neodvisnosti, ki je sedaj nima in poudari še, da so se zelo angažirali, po tem, ko so videli potencial. Po nekaterih študijah je pod površjem polja 11 milijard kubičnih metrov plina, kar naj bi Sloveniji lahko zadoščalo za okrog 10 let.

Celotni finančni vložek v naslednjih 18 mesecih bi bil med 15 in 20 milijoni evrov, pravi Hutchinson in doda, da bi ta denar v regijo pritekel za izgradnjo infrastrukture, kasneje pa bi dobili še delovna mesta. “Na začetku bi jih bilo od pet do deset, sodelovali pa bi še z mnogimi pogodbeniki, zlasti na področju gradbeništva in razvoja. S časom, ko bi se proizvodnja večala, bi lokalni ekonomiji lahko prinesli še mnogo več”

“Zelo sem razočaran”

Kot je povedal Hutchinson, je nad odločitvijo razočaran, saj se je podjetje Ascent povsem osredotočilo na Slovenijo in v druge države zaradi tega, svojega denarja ne vlaga. “Zanašali smo se na Slovensko pravo, ki je precej jasno, a po dolgem čakanju na odločitev ugotovili torej, da ni bila sporna vsebina, temveč postopek. Postopek pa je jasen in mi smo sledili pravni ureditvi. Prepričani smo bili, da delamo vse prav, za naše podjetje pa je odločitev sodišča bil precejšnji šok. Vsakdo je imel pravico da je povedal svoje in upoštevali smo skorajda vse pripombe, le eno stranko sta ARSO in ministrstvo zavrnila. Če bi bil projekt preglasen ali bi onesnaževal ali bi bilo karkoli s prijavo vsebinsko narobe, bi razumeli. “

Kot pravi, bi Slovenija s pomočjo tega projekta pobrala še več davkov, in bi zmanjšala odvisnost od uvoza. “Za nas bi bila najboljša razveljavitev te odločitve, če pa ne bo šlo, bomo uporabili druge poti da ta plin pripeljemo na trg. Tudi naši partnerji iz Londona so vlaganja v Slovenijo trenutno ustavili,” zaključuje Hutchinson.