Zaskrbljujoče: Pomurski policisti v prvih dveh letošnjih mesecih zasegli rekordnih 50 vozil

Če gre slediti dogajanju v prvih dveh mesecih letošnjega leta, bodo Prekmurci in Prleki počasi ostali brez vozil. Policisti PU Murska Sobota so namreč, v skladu z veljavno zakonodajo samo v dveh mesecih (januar – februar), torej v prvih 59 dni letošnjega leta zasegli natanko 50 motornih vozil, v enakem obdobju 2018 pa “le” 28.




Zanimivo je tudi, da je v celem letu 2018, na območju Pomurja, bilo zaseženih 170 motornih vozil. V prejšnjih letih so policisti večinoma delili kazenske točke, nato odvzeli vozniško dovoljenje, in ker se nekateri usedejo za volan tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja, sedaj policisti polnijo deponije, kjer shranjujejo zasežena vozila do njihove prodaje ali uničenja.

Nič boljše stanje ni niti po drugih predelih Slovenije, saj so slovenski policisti od 1. julija 2011 naprej, ko je v veljavo stopila zakon o začasnem odvzemu vozila, do konca leta 2018 zasegli kar 28.720 motornih vozil. Torej je povprečno letno bilo zaseženih okoli 3.500, mesečno 300 in dnevno 10 vozil. Daleč največ jih je bilo zaseženih v prvem letu veljave zakona, saj so v drugi polovici leta 2011 zasegli 3.875. Sledi rekord iz leta 2013, in sicer so zasegli kar 4.811, najmanj pa leto pred tem, 2012, ko so zasegli “le” 2.512 vozil. Rekord iz leta 2013 je bil ogrožen v letu 2018, ko je bilo zaseženih 4.490 motornih vozil, znano pa je, da jih največ zasežejo okrog sv. Martina ter v prazničnem mesecu decembru. Od skupno zaseženih 28.720 vozil, je po letih bilo zaseženih: 2011 – 3.875, 2012 – 2.512, 2013 – 4.811, 2014 – 3.317, 2015 – 3.314, 2016 – 2.869, 2017 – 3.434 in 2018 – 4.490 vozil.

Po prepričanju policistov je prav omenjeni ukrep, začasnega odvzema vozila prispeval k temu, da se prometna varnost na naših cestah iz leta v leto izboljšuje. “In morda ukrep zasega vozila čez leta ne bo več potreben. Zdaj pa je še vedno veliko objestnih voznikov, ki jih je treba izločiti iz prometa.” je pred časom trdil Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na GPU. Po njegovem je pri tem segmentu, poleg zasega vozil, pomembno tudi pridržanje alkoholiziranih voznikov. “Ukrep začasnega odvzema vozila je bil v zakon vnesen leta 2008, ko se je prometna varnost v določenem trenutku poslabšala in je bilo aktualno vprašanje, kako učinkovito nadzirati povratnike. Če je nekdo naredil manjši prekršek, je lahko čakal tudi več let na obravnavo, žal pa je to veljalo tudi za povratnike, storilce najhujših prekrškov, in učinkovitost sankcije za prekršek je tako zbledela. Če hočeš, da kazen učinkuje, mora biti prekrškar čim hitreje obravnavan. Z zasegom vozila povratnika takoj izločimo iz prometa, sodišče pa o tem odloči prednostno,” pravi Ivan Kapun.

Na začetku je spreminjanje zakonodaje na tem področju prineslo nemalo zmede. Spremenjeni zakon, ki se je začel uporabljati s 1. julijem 2011, je določil kot razlog za zaseg vozila tudi vožnjo brez vozniškega dovoljenja, kar je bilo pozitivno, saj takšni vozniki na cesti nimajo kaj iskati. Ponovno je bil zakon spremenjen septembra 2012, ki je omilila razloge za zaseg motornega vozila, s čimer se je število zaseženih motornih vozil drastično zmanjšalo. Po pritisku strokovne javnosti in pod vplivom nekaterih hudih nesreč zaradi voznikov, za katere je policija jasno povedala, da bi jim lahko zasegli vozilo, je vlada v zakon “vrnila” prejšnje pogoje. Zato tudi najmanj zaseženih vozil v letu 2012.

V katerih primerih vozniku lahko vozilo zasežejo? Na policiji pravijo, da so najpogostejši razlogi za zaseg, če voznik vozi avtomobil v času, ko ima prepoved vožnje motornega vozila, če mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, če nima veljavnega vozniškega dovoljenja ali pa ima prepoved njegove uporabe. Avtomobil zasežejo tudi, če kljub prepovedi nadaljnje vožnje to stori ali pa denimo, če je ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Policisti to praviloma storijo, če zalotijo storilca pri storitvi hujšega prekrška. Sem sodijo prekrški, za katere je predpisana sankcija najmanj 3 kazenske točke ali prepoved vožnje motornega vozila. Pri tem policisti upoštevajo tudi predkaznovanost voznika, torej če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekrške, na primer zaradi prekoračene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, če je bilo storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje in podobno.

Po tem, ko vam policist odredi zaseg avtomobila, tega prevzame pogodbena avtovleka, ki ga odpelje na parkirišče pogodbenega podjetja za hrambo vozil, pravijo na policiji. Vozila so običajno hranjena v prostorih, ki so primerni za hrambo vozil. Prostori so pod varovanjem 24 ur na dan. Vrednejša vozila se hranijo v pokritih zaprtih prostorih. Vozila nižje vrednosti so običajno na odkritem parkirišču, katere naj bi sodni izvršitelji imeli na razpolago. Po izrečeni kazni mora “krivec” počakati na vabilo na sodišče, kjer zoper lastnika vozila, če je tudi storilec, teče redni sodni postopek in v zvezi z zaseženim vozilom do odločitve sodišča ne more narediti nič. Na sodišču pravijo, da se tovrstne zadeve obravnavajo prednostno. V povprečju trajajo okrog dva meseca, čas pa je odvisen od dokazov, ki jih je treba izvesti. Ena izmed ključnih okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri odločitvi o morebitnem odvzemu vozila, je predkaznovanost storilca in teža storjenega prekrška, presojajo pa tudi odnos storilca do tega dejanja. Večino vozil sicer vrnejo lastniku, vozila brez prave tržne vrednosti in tehnično neizpravna (običajno vredna tja do tisočaka), pošljejo v uničenje, kar nekaj pa jih tudi dajo v prodajo, ki jo izvršijo davčni organi, kupnina pa je dodatni prihodek državnega proračuna.

Po drugi strani storilca prekrška poleg globe za prekršek, ki za večje prekrške preseže tisoč evrov, bremenijo vsi stroški postopka v zvezi s hrambo vozila od odvzema do odločitve sodišča, kar tudi znaša več kot tisoč evrov. Seveda tukaj je treba prišteti tudi vrednost vozila, če ga dokončno odvzamejo, kar pomeni, da celotna zadeva storilca zelo močno udari po žepu, saj niti kupnino ne štejejo v globo, temveč so to proračunska sredstva. Sicer pa, nekateri se sami zamislijo nad tem, da so ostali brez avtomobila, obstajajo pa tudi nekateri, ki se jih tudi to ne dotakne ter za nekaj stotakov kupujejo nove in nove avtomobile, ki jih policisti nato ponovno zasežejo. Nekaterim so policisti zasegli tudi šest, sedem, deset ali več avtomobilov.