Zakonca Zavec iz Renkovcev sta poročena že 65 let

Pisalo se je leto 1954, ko sta prvič stopila pred oltar župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Turnišču in se poročila. Od tega dne je minilo že 65 let, pred kratkim pa sta zakonca Zavec, Jožef in Marija iz Renkovcev, praznovala torej diamantno poroko.




Sedaj, ko sta poročena že 65 let sta vesela in srečna, da sta se učakala diamantne poroke. Tako je Jožef ženo Marijo tokrat že četrtič popeljal pred oltar in sicer v kapelo Srca Jezusovega v Renkovcih. Zahvalno sveto mašo ob diamantni poroki je daroval župnik župnije Turnišče, pater Toni Brinjovc, ki jima je ob tako visoki poroki čestital in v spomin podaril križ. Za tem so se vsi skupaj odpravili v prostore vaško – gasilskega doma v Renkovcih na praznovaje in obujanje spominov na 65 let skupnega zakonskega življenja.

Jožef, rojen leta 1931 v Renkovcih, se je izučil za čevljarskega mojstra in do upokojitve delal v tovarni Planika v Turnišču. Nekaj časa je med tem opravljal še razna sezonska dela v sosednji Avstriji, že vrsto let pa je član čevljarskega ceha Turnišče. Žena Marija, rojena leta 1932 prav tako v Renkovcih, je bila celo življenja doma na kmetiji, skrbela za dom in družino ter vzgojo otrok.

Marija se rada spominja časov, kako je v topli kmečki kuhinji pletla cekarje iz ličja. V zakonu je povila sina Antona in hčerki Marijo ter Angelo. Na jesen življenja sta ponosna na šest vnukov in šest pravnukov. Sta člana Društva upokojencev Turnišče, kjer je bil še pred leti Jožef tudi aktiven. Oba sta tudi člana Društva Srca Jezusovega Renkovci.

Na jesen življenja živita s sinom Antonom z družino. Leta so prinesla svoje a sta zakonca Zavec kljub ltemu dobrega zdravja in še sama poskrbita zase, pa čeprav je njun korak nekoliko počasnejši. Jožef, kot pravi, ne more iz svoje kože in še vedno večkrat zaide v svojo čevljarsko delavnico, kjer zadnje čase izdeluje »mini« čeveljčke.

Veliko pa slednja tudi molita in predvsem rada poslušata ter gledata verske oddaje po radiu in televiziji. Ob obisku na njunem domu v Renkovcih sta nam povedala, da je preživeti 65 let skupnega zakonskega življenja nekaj posebnega. Na dolgi zakonski poti je bilo seveda veliko vzponov in padcev, a sta slednja kljub temu živela v slogi, spoštovanju in razumevanju ter odpuščanju. Otroci, vnuki in pravnuki so na pradedka in prababico ponosni, kajti iz njunih življenjskih zgodb črpajo vrline, ki so bile 65 let prepletene z dobroto in ljubeznijo, kanček vseh teh vrlin pa danes sprejemajo v življenje vsi njuni najdražji.