Začela se je sezona jabolk – posegajmo po lokalnem sadju!

Slovenija ima enkratne pogoje za pridelavo resnično kakovostnih jabolk. Naša dežela je obdarjena z vrhunsko klimo in zemljo za pridelovanje jabolk. Glede trdote in vsebnosti sladkorjev, ki zagotavljajo optimalno zrelost, so slovenska jabolka resnično nadpovprečna. To potrjujejo tudi meritve kakovosti.




Naši sadjarji se trudijo, da so jabolka pridelana na čim bolj naraven način. Oberejo jih v optimalnem obiralnem oknu, poti od hladilnika do trgovine pa so čim krajše. Tako potrošnik lahko v jabolku užije največ vitaminov, sočnosti in svežine.

Lokalno pridelano jabolko ima v sebi toliko koristnih hranil, ki jih v času virusov naše telo še posebej potrebuje, da bi bilo res škoda, če ga spregledamo. Jabolka so naravni vir sladkorjev, prehranskih vlaknin, pektina, koristnih mikroelementov, vitaminov in rastlinskih fenolov. Jabolka so tudi bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamin A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Med rudninskimi snovmi je v jabolku največ kalija, ki mu sledijo natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod. Jabolka so za nameček tudi še kako dobrodošel vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin, karotenoidov in flavonoidov.

Če to vse seštejemo, hitro pridemo do ugotovitve, da gre za pravo malo zdravilno bombo. A pozor: nekateri med nami smo malce razvajeni in si jabolka pred zaužitjem radi olupimo, saj nam jabolčna lupina ne gre tako v slast. Težava je v tem, da je prav v lupini daleč največ vitamina C, in sicer tik pod njenim površjem, kjer ga je kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V njej je tudi največ (več kot dve tretjini!) vlaknin, in tam so tudi skoraj vsi antioksidanti.

Ali ste vedeli, da …

so v Sloveniji še vedno zastopane stare avtohtone sorte, kot so: beličnik, bobovec, boskopski kosmač, carjevič, itd. Uporabljamo jih lahko za sok, jabolčnik, kis ali pa za ozimnico. Ob intenzivnem prodiranju in uveljavljanju novih sort je skrb za ohranjanje starih sort zelo pomembna iz več vidikov: skrb za ohranjanje genetskega materiala, ohranjanje sortnosti v ponudbi jabolk, izhodiščni material za vzgojo novih sort, ohranjanje izgleda kulturne krajine in ravnovesja v naravi ter imajo pomemben gospodarski pomen.

MKGP preko ukrepov Programa razvoja podeželja spodbuja saditev travniških sadovnjakov, za ljubiteljske sadjarje pa so na trgu dostopne sadike starih sort, predvsem za tiste, ki imajo nostalgijo po starih aromah, okusih, barvah in različnih oblikah plodov.