Za večino učiteljev je bil pouk na daljavo bolj stresen, za več kot polovico učencev oz. dijakov pa zahtevnejši

Analiza minulega izobraževanja na daljavo je pokazala, da je bil za večino učiteljev pouk na daljavo bolj stresen kot običajni potek pouka, učenci pa, v raziskavi jih je sodelovalo 25.000, da je ta bil bolj zahteven.




Sredi marca so pouk v šolskih klopeh zamenjali računalniki na domačih mizah in pogovori prek videokonferenc. Manj kot desetina učiteljev je učencem dajala zgolj pisna navodila. Na zavodu Republike Slovenije za šolstvo si želijo izboljšanje tega rezultata, več stika preko videokonferenc, torej večjo izrabo digitalnih orodij, ki omogočajo interakcijo. V teh mesecih so učenci predelali okrog dve tretjini predvidenih vsebin, učitelji razrednega pouka pa so dejali, da sedaj vidijo, kaj je zares pomembno da učenci znajo. Zanimivo: Tretjina učiteljev na vprašanje, kaj bodo storili z vsebinami, ki so jih v tem letu preskočili, zatrdila, da so to vsebine, ki niso bistvene.

Pouk na daljavo lahko med drugim tudi zbližuje. Veliko učiteljev je namreč dejalo, da so s tem bolje spoznali svoje učence, ti pa so ocenili, da so jim bili učitelji v oporo. Raziskava je med drugim pokazala tudi, da je učencem težavo predstavljalo več samostojnega dela in še, da niso imeli dejanskega stika s svojimi sošolci. Skupni zaključki so bili, da izvajanje pouka na daljavo ne more nadomestiti izvajanje pouka v živo, saj je odločilnega pomena za učenje predvsem socialna komponenta. Ali se bodo učenci tudi dejansko v jeseni lahko vrnili v šole, bo napovedala epidemiološka slika, ki bo pri odločitvi ključnega pomena. Slednjo bodo, kot pravijo, lahko sprejeli v zadnjem avgustovskem tednu.

In bo znanje pridobljeno pri pouku na daljavo v glavah učencev tudi ostalo? Strokovnjaki pedagogike pravijo, da bi lahko pri učencih nastale razlike, najkrajšo pa da bi potegnili tisti, ki za takšno učenje na daljavo nimajo najboljših pogojev, torej tisti, ki do tehnologije nimajo dobrega dostopa in tisti, ki jim starši ne morejo pomagati v dovoljšnji meri, da bi lahko manko šole kompenzirali doma. Strokovnjaki pedagogike med drugim še pravijo, da kakšnih konkretnih podatkov, s pomočjo katerih bi takšen pouk na daljavo lahko še izboljšali s to raziskavo niso dobili, o rezultatih pa pravijo, da so takšne tudi pričakovali.