Za Splošno bolnišnico Murska Sobota lansko leto eno najzahtevnejših, a poslovno uspešno

Tudi Splošno bolnišnico Murska Sobota je v lanskem letu zaznamoval novi koronavirus, tako da so morali korenito spremeniti način dela in ustaviti nenujne dejavnosti. Glede na število postelj so bili najbolj obremenjena bolnišnica s covidnimi bolniki v državi. Prihodki so se v primerjavi z letom 2019 povečali za 27 odstotkov, tako da je v “denarnici” ostalo 3,5 milijona evrov oziroma 2,7 milijona evrov, če ne upoštevamo enkratne pomoči v višini dobrih 820 tisoč evrov, ki jo je bolnišnica dobila za pokrivanje zapadlih obveznosti. Presežek bodo namenili za pokrivanje izgub iz preteklih let, stroške amortizacije opreme za covidne bolnike ter za spremembo sedmih covidnih con nazaj v običajne. Za slednje bodo porabili pol milijona evrov.




Lansko poslovanje je včeraj obravnaval svet zavoda. Kot je po seji povedala predsednica Suzana Šuklar, so poročilo z manjšimi pripombami potrdili, vodstvu pa naložili, da pripravi revizijo poslovanja za leto 2020 najpozneje do polletnega poročila, ker je pretekla leta ni bilo, saj so v svetu zavoda tudi novi člani in ker bodo sodelovali z novim vodstvom.

“Poudariti želim veliko profesionalno in strokovno delo zaposlenih s covidnimi bolniki, saj je delo na teh oddelkih specifično in zelo težavno zaradi zaščitne opreme, še posebno v skafandrih, ki zelo obremenjujejo vsakodnevna, tudi osebna opravila. Da je zdravljenje teh bolnikov res zahtevno, dokazuje tudi visoko ovrednotenje tega dela. Tako kot pri vsaki stvari pa je tudi tu nekaj dobrega, saj v enoti, kjer se zdravijo covidni bolniki, zaradi maksimalne zaščitne opreme, skafandrov, ni prenosov okužbe,” pa je po seji sveta povedal direktor bolnišnice Bojan Korošec.

Bolnišnica je imela lani nekaj manj kot 74,5 milijona evrov prihodkov in slabih 71 milijonov evrov odhodkov. Zaradi epidemije covida-19 so zaposlenim plačali dobrih 6,7 milijona evrov dodatkov. Nepokrita kumulativna izguba iz preteklih let je bila konec leta 2020 tako 507 tisoč evrov, ki jo bodo skušali s pozitivnim poslovanje pokriti v prihodnjih letih.

Likvidnostno stanje bolnišnice se je v letu 2020 nekoliko izboljšalo. Na začetku leta so bile zapadle obveznosti do dobaviteljev 4,7 milijona, konec leta pa 4,5 milijona evrov. Bolnišnica plačuje zapadle obveznosti do dobaviteljev z zamudo od 60 do 90 dni. Med epidemijo so obravnavali le paciente s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, tudi njihovo število so morali zmanjšati zaradi zračenja, razkuževanja, preprečevanja stikov …). Čeprav je bila predvidena možnost plačila pri preseganju nekaterih programov, iz omenjenih razlogov tega za razliko od prejšnjih let niso mogli uresničiti.

Kljub temu so uspeli opraviti 127.000 ambulantnih pregledov, kar je v primerjavi z letom 2019 81 odstotkov, hospitalizirali pa 14.400 pacientov, kar je glede na leto prej 82 odstotkov. V septembru 2020 so postali covidna bolnišnica, pri čemer so hitro prilagajali število postelj, saj smo v kratkem času zdravili povprečno 150 covidnih bolnikov, od tega na oddelku za intenzivno terapijo povprečno 20. Lani so zdravili 733 bolnikov s covidom-19 na kar sedmih oddelkih in zanje povprečno namenili med 35 in 38 odstotki vseh postelj.

“Ostajamo covidna bolnišnica, trenutno so bolniki nastanjeni na pljučnem oddelku internega oddelka, v prostorih nekdanjega ginekološkega oddelka ter na oddelku za perioperativno medicino. V zadnjem obdobju povprečno dnevno zdravimo med 40 in 50 pacienti, od tega na oddelku za intenzivno terapijo povprečno od 8 do 15 pacientov. Lani smo kupili veliko medicinske opreme, predvsem za zdravljenje covidnih bolnikov, za nova osnovna sredstva smo skupno namenili več kot 4,7 milijona evrov, od tega za medicinsko opremo 3,8 milijona. Iz lastnih sredstev smo financirali nakup osnovnih sredstev v višini 3,3 milijona, 1,4 milijona je bilo denarja ministrstva za zdravje oziroma evropskega sklada,” so sporočili iz regijske bolnišnice.

Med drugim so kupili računalniške programe in opremo, bolniške postelje, operacijsko mizo, aparate za ultrazvočno diagnostiko, ventilatorje, multimodularni diagnostični aparat in prenosni rentgenski aparat ter 25 monitorjev. Letos se bodo morali ob zagonu redne dejavnosti prilagoditi zdravljenju covidnih bolnikov in necovidni del zaščititi pred rdečim covidnim. Sicer pa bodo prednostno vlagali v obnovo dializnega oddelka, jeseni pa negovalnega v zgradbi nekdanjega ginekološkega oddelka, obnovili bodo tudi kletne prostore internega oddelka.

Zadnji dan lanskega je bilo v bolnišnici skupaj s pripravniki in specializanti zaposlenih 1.144 oseb, kar je za 25 več kot leto prej.