Z današnjim dnem se je začela meteorološka pomlad, a kot kaže tudi najhladnejši dan

Obsežen anticiklon bo tudi v prihodnjih dneh vztrajal nad severno polovico Evrope. S severovzhodnim vetrom nad naše kraje še priteka mrzel in občasno bolj vlažen zrak. Danes je prvi meteorološki pomladni dan, a ob enem kot kaže tudi najhladnejši dan in jutro te zime.




Meteorološka pomlad se je začela z zelo hladnim jutrom. Brez minusa in oblakov ne bo šlo vse do sredine prihodnjega tedna. Prvi plus naj bi nas dosegel šele v torek. Najnižje jutranje temperature so minuli torek in sredo bile med -10 in -15 stopinjami Celzija, v večjem delu države pa so danes zjutraj te celo med -15 in -20 stopinjami Celzija. Snežnih padavin ni pričakovati.

Meteorološka pomlad se tako začne vedno 1. marca in traja do 1. junija. Prvi dan pomladi se imenuje Pomladno enakonočje in bo letos 20. marca. Sicer pa je precej nenavadno, da nas je tako mrzel arktični zrak dosegel šele sedaj, ob koncu meteorološke zime in v začetku meteorološke pomladi. Podoben mraz v tem obdobju smo doživeli leta 2005, a z eno pomembno razliko. Temperature so takrat čez dan bile precej višje.

Recimo na Kredarici smo letos izmerili najnižjo temperaturo v 33 letih, -27,2. Le januarja leta 1985 je bila še za 0,9 stopinje nižja. Leta 1963 jih je v Murski Soboti bilo -31. O tem, kakšna bo letošnja pomlad, so napoved pripravili meteorologi AccuWeatherja. Preden jo povzamemo za vas, naj opozorimo na to, da so se njihove zadnje tri napovedi – za poletje, jesen in zimo – izkazale za precej zanesljive, še posebej za naše kraje.

Slovenijo naj bi poplavljalo

Tokrat za naše kraje nimajo spodbudnih napovedi. Pomlad bo namreč za predele Alp in Balkanskega polotoka prinesla močnejše poplave. Napovedujejo nam namreč pogosto deževje. Kot napovedujejo, se bo nekoliko bolj nevihtno vreme, ki nas čaka ob koncu letošnje zime, nadaljevalo tudi v pomlad. Zaradi obilnih padavin, pa tudi precejšnjih količin snega v gorah, bo pomlad prinesla številne poplave.

Na območju Slovenije, Italije in Avstrije, torej državah, ki ležijo ob vznožju Alp, lahko pričakujemo obsežnejše poplavljanje rek, ki imajo v zgornjem toku snežno-dežni rečni režim, saj se bodo velike količine snega zaradi milejših pomladnih temperatur in pogostega deževja še hitreje topile. Poplave pa s seboj prinašajo tudi nevarnost plazov, zlasti na območju Dinarskega gorovja, opozarjajo vremenoslovci in dodajajo, da so plazovi možni tudi na območju naše države, saj bo teren zelo razmočen.