Vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine

Dne 22.3.2019 je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot nosilec prijave za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine prejelo obvestilo izjemnega pomena, da prijavljen element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za vpis v razvid.




Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot domoljubno društvo deluje na širšem območju Prekmurja in je eno od sedemindvajsetih društev v Republiki Sloveniji, povezanih v vseslovensko Zvezo društev general Maister. Delovanje društva je usmerjeno v izobraževalne, kulturne, znanstvene in družabne aktivnosti, s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja in državljanske zavesti ter pozitivnega zgodovinskega spomina na velike mejnike in osebnosti slovenske zgodovine, med njimi predvsem Maistra in njegove (prekmurske) sopotnike. Društvo zeli prispevati k razvoju civilne družbe in h kvaliteti javnega dialoga v prekmurskem prostoru, predvsem pa posebno skrb namenja informiranju, osveščanju in vzgoji mladih.

Ob zavedanju, da prav jezik v zgodovini Prekmurja predstavlja osrednji gradnik domoljubne zavesti in je osišče narodnostne pripadnosti tukajšnjega prebivalstva, je ena izmed najpomembnejših temeljnih programskih usmeritev društva prav ohranjanje in razvoj prekmurskega jezika. Skrb za jezik je namreč trajna naloga vsake družbe in je osnovni predpogoj za ohranjanje nacionalne identitete, zavesti in prepoznavnosti, kar je v sodobnem globaliziranem svetu, kjer se izgubljajo predvsem identitete manjših narodov in jezikovnih skupin, nadvse pomembno. Prekmursko govorno območje zgodovinsko sega tudi čez mejo v Porabje, kar neposredno vpliva na ohranjanje narodnostne zavesti tako doma, kot tudi v zamejstvu.

Edini ohranjen knjižni jezik po oblikovanju enotnega slovenskega knjiznega jezika

Prekmurski jezik je edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika Ob zavedanju njegove pomembnosti je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, ki je tudi ena od vidnejših organizacij v Iniciativnem odboru za pripravo aktivnosti ob 100. letnici priključitve Prekmurja k matici, zasnovalo širši modularni projekt Prekmurski jezik in kultura. Ta poteka v sodelovanju s posebno raziskovalno in strokovno skupino, v kateri poleg številnih in prizadevnih članic in članov društva deluje vrsta priznanih slovenskih strokovnjakov z obeh največjih univerz, jezikoslovcev, akademikov, kulturnikov in pedagogov. Projekt je v njegovih pomembnih elementih tudi del potrjenih vsebin skupnega Programa obeleževanja letošnje 100. obletnice.

V okviru navedenega projekta je društvo pred letom dni na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine. V pobudi je bilo navedenih šest nosilcev, in sicer: Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija – PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Evangeličanska Cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, Katoliška Cerkev, Škofija Murska Sobota (RKC), Škofijski ordinariat Murska Sobota in Kulturno umetniško društvo Beltinci. Vlogi smo priložili 26 enot bibliografije in 7 enot filmografije, 19 fotografij, 1 video posnetek in 5 avdio posnetkov.

Dne 22.3.2019 je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot nosilec prijave prejelo obvestilo, da prijavljen element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za vpis v razvid. V register nesnovne kulturne dediščine bo še v letošnjem letu vpisana enota z imenom PREKMURŠČINA. Za pripravo gradiva je pristojen Slovenski etnografski muzej, oziroma Koordinator nesnovne kulturne dediščine, postopek vpisa v register pa vodi Ministrstvo za kulturo.

Vpis je za Prekmurje in Prekmurce ob letošnjem jubilejnem letu izjemnega simbolnega pomena, nasploh pa pomeni priznanje jezikovne samobitnosti prekmurskega jezika kot celote. Vpis zagotavlja tudi pravno varstvo, ki ga opredeljujeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (MKVNKD), ratificirana decembra 2007, in Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), sprejet leta 2008.