Voda iz pomurskega vodovoda – sistema A, v letu 2020 ustrezna

Notranji nadzor je v letu 2020 potekal po ustaljenih postopkih na osnovi HACCP načrta, ki vsebuje mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja, kar je določeno na osnovi ocene tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru internega nadzora izvaja terenska ekipa vodovodarjev EKO Parka, v okviru notranjega nadzora pa zunanji izvajalec Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor (NLZOH). Upravljavec Eko-Park, kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občinah Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Turnišče, Črenšovci in Odranci zaključuje, da je bila pitna voda na celotnem vodovodnem sistemu varna za uporabo.




Pomurski vodovod – sistem A se napaja iz dveh vodnih virov; Gaberje in Turnišče. Skupna zmogljivost obeh vodnih virov je 154 L/sek. Vir pitne vode je podzemna surova voda, ki jo na obeh črpališčih upravljavec preventivno dezinficira z Na-hipokloritom. Koncentracija prostega preostalega klora (PPK) na črpališčih, kakor tudi v vodohranih (VH Črenšovci in VH Dobrovnik) je med 0,1 in 0,25 mg/l PPK, odvisno od letnega časa in porabe klora med transportom do uporabnika. Dokloriranje na vodohranu Črensovci in nabiri Dobrovnik je potrebno zaradi razvejenosti in dolžine omrežja, kakor tudi zaradi specifičnosti izgradnje omrežja v občinah Črenšovci, Odranci in delno Dobrovnik. Temperatura pitne vode je v poletnem času, na omrežju dosegla 25 stopinj Celzija, kar posledično pomeni večjo mikrobiološko aktivnost in povečano potrebo po kloriranju.

V letu 2020 je bilo v redni notranji nadzor vključeno 57 vzorčnih mest na vodovodnem sistemu, pipah uporabnikov in vodnem viru. Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode se upoštevajo mikrobiološki in fizikalno-kemijski parametri. Skupno je bilo opravljenih 174 preizkušanj po planu notranjega nadzora in 16 preizkušanj po posebnem naročilu zaradi preverjanja ukrepov v zvezi z neskladnostjo oz. drugih razlogov. Eko Park je izvedel še 132 lastnih preizkušanj v sklopu internega nadzora. 

Vodni vir Gaberje

“Mikrobiološko neskladnost dveh vzorcev odvzetih na vodnem vira Gaberje pripisujemo neustreznosti vzorčnega mesta. Ponovljeni vzorci so bili skladni. V tem oskrbovalnem območju, ki pokriva občine Lendava, Dobrovnik in Kobilje sta dva vzorca bila neskladna zaradi mikrobiološke neskladnosti (MB) – prisotnost koliformnih bakterij. Vzorca sta bila odvzeta v občini Lendava kot nadomestna vzorca na hidrantnem omrežju, zaradi zaprtja javnih objektov. Vzrok neskladnosti pripisujemo nepretočnosti priključka hidrantnega omrežja.

Mikrobiološka preskušanja pitne vode se izvajajo v večjem obsegu od kemijskih, saj bi prisotnost zdravju nevarnih mikroorganizmov lahko povzročila akutna obolenja. Mikrobiološko neskladne vzorcev pitne vode v okviru rednih preskušanj notranjega nadzora v obravnavanem oskrbovalnem območju pripisujemo pomanjkljivostim vzorčnih mest. Pitna voda na lokacijah vzorčenja nima stalnega pretoka. Prisotnost Legionele v nobenem primeru ni bila potrjena,” so sporočili iz Eko-Parka.

Temperatura pitne vode pri uporabnikih ni stalna in je odvisna od letnega časa. Temperatura podzemne vode se pomembneje ne spreminja in se giblje v razponu od 11 do 13 stopinj Celzija. Pitna voda na pipi uporabnika je v času poletnih visokih zunanjih temperatur, na nekaterih delih omrežja dosegla 25 stopinj Celzija, mediana je bila 14,6 stopinj Celzija. Koncentracije stranskih produktov dezinfekcije v pitni vodi v letu 2020 ocenjujejo kot nizke. Povprečna vrednost pH je znaša 7,1. Trenutno kemijsko stanje vode je ocenjeno kot dobro. Obstajajo sicer lokalne obremenitve iz kmetijske dejavnosti, ki pa varnost pitne vode tega vodnega vira trenutno ne ogrožajo.

Vodni vir Turnišče

“Na vodnem viru Turnišče sta bila dva neskladna vzorca pitne vode. Pri terenskih meritvah je ugotovljena neskladnost parametra pH. Rezultat meritve preseženega parametra pH je znašal 6,4 enote, kriterij mejne vrednosti, ki je povzet po pravilniku o pitni vodi znaša 6,5-9,5. Izmerjeno vrednost pH pripisujemo značilnosti geološke sestave izvira pitne vode. Vrednost 6,5 ± 0,2 enote pH ocenjujemo kot normalna nihanja na vodnem viru. Izmerjena nižja pH vrednost nima neposrednega vpliva na zdravje.

Vodni vir sicer izkazuje obremenjenost z nitrati, ki jih povezujemo s kmetijsko dejavnostjo v bližini vodnega vira, vendar vsebnosti ne prekoračujejo mejno vrednost 50 mg/l. Mediana nitratov letu 2020 je 29,5 mg/L, max.=30. Trend vsebnosti nitratov na vodnem viru nakazuje izboljšanje stanja, vendar se v zadnjih petih letih vsebnost nitratov bistveno ni spremenila,” so sporočili iz Eko-Parka.

“Na širšem območju je vodonosnik ogrožen predvsem iz razpršenih virov onesnaženja, to je poselitve in poljedelstva. Relevantnih onesnaževal organskega izvora ne ugotavljamo. Amonij in nitrit se zaznavata pod mejo določljivosti metode, kar skupaj z mikrobiološko ustreznostjo virov pitne vode dokazuje zanemarljiv vpliv morebitnega fekalnega onesnaženja. Za vodni viri Turnišče so sicer določeni VVP z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Turnišče, vendar glede na večletno prisotnost povišanega nitrata in prisotnosti metabolitov pesticida bi bilo potrebno vodovarstveni pas razširiti oz. povečati pozornost pri izvajanju ukrepov za zmanjšanje presežkov dušika v kmetijstvu. Fekalnega onesnaženja v letu 2020 nismo zaznali. Kakovost vode vodnega vira Turnišče je tako deloma odvisna od dinamike in intenzivnosti na bližnjih kmetijskih površinah, kar povzroča določeno ranljivost vodnega vira. Glede na nihanje koncentracije metabolita metolaklora-Metolaklor ESA je poostriti nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenem območju in v njegovi neposredni bližini,” še sporočajo iz Eko-Parka. Povprečna vrednost pH je znašala 6,5, najnižja vrednost je bila 6,4.

Pregrevanje vode še ostaja problem

Na tem oskrbovalnem območju se pojavljajo največje težave glede poletnega ogrevanja pitne vode, kar je nadalje povezano z dodatno dezinfekcijo in posledično spremenjenim okusom. Ogrevanje vode je povezano s specifičnostjo gradnje omrežja, ki je v lastništvu posamezne občine. Zviševanje temperature tal z dimenzijami omrežja, ki zaradi zahtev sočasnega reševanja požarne varnosti zvišujejo zadrževalni čas, otežuje zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo, predvsem zaradi neželenih mikrobioloških procesov. Z ukrepom izpuščanja pitne vode na hidrantih, se ne da učinkovito zoperstaviti problemu ogrevanja pitne vode v omrežju. Izpuščanje pitne vode na hidrantih pa je sorazmerno učinkovit ukrep pri nadzorovanju mikrobiološke aktivnosti.