Vlada potrdila predlog Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe

Vlada RS je na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog t. i. interventnega Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom letos, ki ga je ministrstvo pripravilo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.




Zakon ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe. Ta je slovensko kmetijstvo prizadela že drugo leto zapored, največ škode pa je v trajnih nasadih. Ukrepi v zakonu so oblikovani tako, da se določa neposredna finančna pomoč najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom, ki imajo škodo v sadjarstvu in vinogradništvu. Z ukrepi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti (morebitne) ovire v postopkih za izvedbo nujnih ukrepov.

V naslednjem letu bo v državnem proračunu iz proračunske rezerve na voljo do 7 mio evrov za enkratno pomoč kmetom. Predviden je tudi poseben razpis v višini 15 mio evrov za sofinanciranje namakalno oroševalnih sistemov, osnovna stopnja sofinanciranja namakalno-oroševalnih sistemov pa bo dvignjena na 50 odstotkov, najvišja pa na 70 oz. 75 odstotkov.

Pripravljen je že tudi akcijski načrt, ki  ga pripravila posebna skupina. Delovna skupina je predlagala ukrepe pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom po pozebi v letu 2017 in ukrepe pomoči pri prilagajanju kmetijskih gospodarstev na izjemne vremenske dogodke v prihodnje

Predlog Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017 ureja nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe, in sicer omogoča:

Podlago za odstopanje glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane

»Interventni« zakon spreminja rok za vložitev zahteve za odpis ali zmanjšanje obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga določa Zakon o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane – in sicer iz 15 na 60 dni po uveljavitvi zakona. Zakon daje podlago tudi za odstop glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete, na podlagi končne ocene škode, ki jo potrdi državna komisija.

Podlago za delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zaradi škode na pridelkih, ki je bila posledica spomladanske pozebe v letu 2017

V Pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejel Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, so opredeljeni možni načini odpisa zakupnin. Pravilnik med drugim določa pomoč de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje, pri čemer je delni ali celotni odpis zakupnine mogoč le v primerih neugodnih vremenskih razmer, proti katerim se ni mogoče zavarovati, kot so suša, moča, burja in zimska pozeba. Glede na to, da letošnja aprilska pozeba ni uvrščena med naštete neugodne vremenske razmere, delni ali celotni odpis zakupnin na podlagi navedenega pravilnika ni mogoč, zato je treba podlago za delni ali celotni odpis zakupnin zaradi škode na pridelkih kot posledice spomladanske pozebe v letu 2017 urediti v tem zakonu.

Podlago za nakup grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki

S tem se pridelovalcem, ki pridelujejo grozdje na območjih, na katerih so bili vinogradi bolj prizadeti zaradi pozebe, omogoči nakup grozdja, ki ga na podlagi veljavnega Zakona o vinu zunaj svojega vinorodnega okoliša ne bi mogli izvesti. Predlog zakona predvideva možnost izjemnega dokupa grozdja letnika 2017 (pozeba je povzročila škodo tudi na zasnovi poganjkov, ki so osnova za pridelek naslednjega letnika). V primeru morebitnega dokupa grozdja (ne glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe), pa je treba upoštevati tudi veljavne predpise EU.

Podlago za nakup sadja z drugih kmetij za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost predelave sadja

Ukrep širi določbe Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, da se prizadetim kmetijam omogoči dodatno zmanjšanje zahtevanega deleža lastnih surovin. Uredba o dopolnilnih dejavnostih namreč omogoča dokup določenega deleža surovin z drugih kmetij, vendar se zaradi pozebe v letu 2017 in posledično zmanjšanega pridelka sadja na kmetijah ter za namen izpolnitev pogodbenih obveznosti, izpolnitev zastavljenih ciljev proizvodnje pri pridobitvi sredstev iz evropskih skladov ter doseganje dohodka na kmetiji predlaga izjema, in sicer dodatno zmanjšanje zahtevanega deleža lastnih surovin. Možnost dodatnega dokupa sadja z drugih kmetij se ureja podobno, kot to v primeru naravne nesreče ureja Zakon o vinu.

Dodelitev finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu

Kmetijska gospodarstva se lahko uvrstijo med najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva, če je bila v sadovnjakih in vinogradih ocenjena stopnja poškodovanosti najmanj 60 odstotkov. Takšna kmetijska gospodarstva, ki so na podlagi ocene škode po pozebi najbolj prizadeta, so upravičena do pomoči v obliki nepovratnih sredstev. Za prizadete kmetijske površine se pomoč v obliki nepovratnih sredstev dodeli, če kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje tudi druge, s tem zakonom in predpisi EU določene pogoje.

Pravno podlago za subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada

Predlog zakona je pravna podlaga za financiranje obrestne mere za posojila, ki jih razpiše Slovenski regionalno razvojni sklad za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom, ki so bila prizadeta zaradi pozebe. Oskrbo trajnih nasadov je potrebno izvajati tudi čez leto, da ne bi bila proizvodnja v teh panogah še dodatno prizadeta posledično zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev na kmetijskih gospodarstvih.

Klik >>