Višje sodišče v Mariboru pritrdilo nižjemu: Zavrnili tožbo Silvije Hajdinjak Prendl proti uredniku Lendavainfo

Zadeva, ki se je začela že decembra 2020, se je včeraj, s prejemom zavrnilne tožbe zaključila. Silvija Hajdinjak Prendl, nekdanja predsednica sveta javnega zavoda Knjižnica kulturni center Lendava je namreč konec januarja sprožila tožbo proti uredniku spletnega portala Lendavainfo.com, Leonu Novaku, češ, da ta ni objavil celotnega popravka na članek z naslovom “Trenja v zavodu KKC: Občina z odvetnikom želela preprečiti včerajšnjo sejo, kar ji ni uspelo, Občina in zavod vsak na svojih bregovih.” Čeprav smo nasprotna dejstva v članku prikazali, je Hajdinjak-Prendlova 18.12.2020 poslala zahtevo za popravek, katera sicer ni vsebovala vseh zakonskih predpostavk, iz česar izhaja, da objava popravka ni bila ne obvezna in ne potrebna. Kljub navedenemu, smo v uredništvu Hajdinjak-Prendlovi ugodili, ta pa je, ker smo pri objavi upravičeno izpustili zadnji odstavek (dve vrstici), ki je ustrezal odklonitvenemu razlogu, saj ta ni imel ničesar opraviti s člankom, kar je ugotovilo tudi sodišče, sprožila tožbo.




Nekdanja predsednica sveta javnega zavoda KKC, Silvija Hajdinjak Prendl, je dne 18.12.2020 na naše uredništvo naslovila izvensodni dopis “Uveljavitev pravice do popravka,” na članek z naslovom“Trenja v zavodu KKC: Občina z odvetnikom želela preprečiti včerajšnjo sejo, kar ji ni uspelo, Občina in zavod vsak na svojih bregovih.” Kljub temu, da domnevni zahtevek za popravek že ob vpogledu ni ustrezal vsem zakonskim predpostavkam, ki jih predvideva Zakon o medijih, vseboval pa je tudi odstavek, ki ni imel ničesar opraviti s prvotnim člankom in ki je izražal dvom, ali je slednji sploh del popravka in kljub dejstvu, da domnevni zahtevek za popravek ni bil jasno označen, da ta ni ustrezal vsem zakonskim predpostavkam in da je bil njegov obseg dvomljiv, smo se za objavo odločili, pri čemer smo, kot že omenjeno, izpustili zadnji odstavek domnevnega popravka, ki je, tudi po mnenju Višjega sodišča v Mariboru in sodišča v Lendavi imel odklonilne razloge za objavo.

Prav zaradi omenjenega zadnjega odstavka, ta je bil dolg le dve vrstici, je Hajdinjak-Prendlova sprožila tožbo. In vsebina omenjenega odstavka? Hajdinjak-Prendlova v omenjenih dveh vrsticah pojasnjuje, da avtor članka ni pravilno uporabil navednic, saj da ta pred objavo ni pridobil njenega mnenja. Dejstvo je, da avtorju pred objavo ni bilo potrebno dobiti izjave Hajdinjak-Prendlove, saj je ves material, ki ga je ta potreboval pri sestavi članka, dobil na spletni strani KKC, kot informacijo javnega značaja, dostopno vsem. V dokumentaciji je prav tako podpis Hajdinjak-Prendlove, kar pomeni, da je ta s svojimi besedami v omenjenem dokumentu seznanjena. Njeno stališče je tako avtorju članka že bilo znano. Med drugim so na sodišču ugotovili, da potrebe za objavo kakršnega koli popravka ni bilo, a smo se v uredništvu v duhu mirne rešitve spora odločili, da naredimo nekaj, kar sicer ni potrebno, kar nas ne zavezuje in pisanje Hajdinjak-Prendlove kljub temu objavili.

Kot je nadalje ugotovilo sodišče, domnevni popravek Hajdinjak-Prendlove v ničemer ni ponujal bistvenih dopolnitev navedb v članku, kar je bil nov razlog, zakaj objava domnevnega popravka ni bila potrebna, med drugim pa zadnji odstavek prav tako ni ponudil nobenih drugih dejstev in okoliščin v zvezi s prvotnim člankom. Kot so nadalje zapisali na sodišču, omenjeni zadnji dostavek “izraža mnenje o delu novinarja, komentira in kritizira način njegovega dela, ko mu očita nepravilno navajanje besed tožnice v navedkih, glede na to, da mu ta ni podala nobene izjave, s čimer je v popravku poseženo na osebni nivo obračunavanja z avtorjem in njegovim načinom pisanja, kar pa ni namen pravice do objave popravka. /…/ Pri objavi zahtevanega dela popravka (četrtega odstavka) pa po prepričanju sodišča ne gre za to, da se sliši druga stran, ampak je sporočilni namen očitek avtorju o neverodostojnosti sporočenega z očitanjem neustreznega oz. nepravilnega navajanja besed tožnice v navedkih, glede na to, da ta novinarju ni podala. Glede na navedeno v tem delu ne gre več za popravek, ampak za izražanje mnenja tožeče stranke o zapisu spornega popravka in o avtorju, ki ga je pripravil oziroma objavil in torej v tem delu ne gre za navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu, kar je, kot že navedeno, po 2. alineji 1. odstavka 31. člena Zakona o medijih odklonitveni razlog za objavo popravka.”

Nad uredništvo Lendavainfo.com pa se z odvetniki niso spravili prvič

“Nad naše uredništvo se z odvetniki niso spravili prvič. V vseh letih se je zbralo veliko zahtevkov različnih odvetnikov. Nad naše uredništvo so se pred leti spravili že iz Občine Lendava. Nekdanji župan mag. Anton Balažek je celo zahteval, da se mu izročijo podatki o IP številkah komentatorjev. Zahteva je bila podana na sodišče, znotraj tega postopka je bila podana tudi prijava na Tržni inšpektorat, vse z namenom, da bi izročil zahtevane podatke, pri čemer je uredništvu grozila globa do 20.000 evrov. Zahtevi predlagatelja ni bilo možno ugoditi, prav tako pa je bil v zvezi s tem ustavljen tudi inšpekcijski postopek, saj prijavitelj ni dokazal, da sem storil prekršek, zaradi česar tudi ni bila izdana odločba o prekršku. Vsi stroški predmetnega postopka so bremenili predlagatelja in državni proračun. Kot urednik sem bil že kazensko ovaden, saj naj bi neupravičeno brisal komentarje. Kazenska ovadba je bila zavržena. Občina Lendava pod prejšnjim vodstvom je v preteklosti že želela onemogočati ali oteževati naše delo, tako tudi s fizičnim preprečevanjem, da bi se udeležil javne seje občinskega sveta. Neuspešno. Izpostavil bi tudi številne druge zahtevke odvetnikov, ki so predlagali izbris domnevno žaljivih komentarjev, a smo jih po naši odvetniški pisarni zavrnili, saj so bile zahteve neutemeljene. Pri opravljanju svojega dela in poročanju sem prejel tudi grožnje s smrtjo. Tudi tem pritiskom nisem podlegel. Zadnja v vrsti je torej sodba Silvije-Hajdinjak Prendl, ki je bila s strani Okrajnega sodišča v Lendavi zavrnjena, sodba prvostopenjskega sodišča pa je bila potrjena z odločitvijo Višjega sodišča v Mariboru. Slednjo smo prejeli včeraj. Vse stroške kakršnih koli postopkov so nosili torej tisti, ki so jih sprožali, enako velja tudi za zadnjo tožbo, stroški katere niso zanemarljivi. Vsem bralcem sporočamo, da bomo delali še naprej, in da je kritično novinarstvo temelj demokracije, ki pa si jo premnogi razlagajo po svoje,” je dejal Leon Novak, urednik. “Ob tem se zahvaljujem odvetnici Emini Gjerek za doslej vse uspešno rešene zadeve, za uspeh v zadnji zadevi pred sodiščem pa tudi odvetniku Lovru Pratnekarju.”

Silvija Hajdinjak Prendl