Vinogradniki si lahko oddahnete: Kljub zaostanku, je zrelost grozdja normalna

Vinska trta je v fazi intenzivnega zorenja grozdja, vinogradnik pa v pričakovanju dobrega vinskega letnika. Trenutno je zrelost grozdja v vinogradih normalna, saj v primerjavi z lanskim letnikom 2018 v povprečju zaostajamo za okoli 12 dni. Če bo vreme do časa trgatve stabilno, lahko pričakujemo, kot kažejo sedanji kazalniki zrelosti grozdja, dobro kakovost vinskega letnika 2019.




Tudi letos žal neurja s točo ne prizanašajo. Tako bo v vinogradih, ki jih je prizadelo neurje s točo ali napadla kakšna bolezen, večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Zato bo potrebno veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi – odbiri oz. ločevanju grozdja in skrbno pripravo mošta za vrenje. “Pridelovalcem priporočamo, da v svojem vinogradu po sortah sami spremljajo dozorevanje grozdja in ugotavljajo vsaj osnovne parametre, kot so sladkor, skupne kisline, masa in zdravstveno stanje. Ostale podatke pa lahko dobijo od pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja. Ugotavljanje dozorelosti grozdja je letos zaradi neizenačenosti zorenja (posledica toč in pojava rastlinskih bolezni) še bolj pomembno. Posebej v tistih vinogradih, kjer predvidevamo in si prizadevamo za vina vrhunske kakovosti. Pri teh vinih mošt ne sme biti obogaten – dosladkan, doseči pa mora minimalno sladkorno stopnjo po zakonu o vinu, oziroma optimalno sladkorno stopnjo za primerno kakovost,” so sporočili iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

Sicer pa je čas trgatve, ki je odločilen za tehnološko zrelost grozdja, odvisen od cilja pridelave vina in vremenskih razmer. Pred trgatvijo je potrebno pripraviti vse, kar pride v poštev od trgatve do nege vina. Temeljni pogoj za zdravo vino je čistoča, vse od trgatve do kozarca! Čas od trgatve do stiskanja grozdja mora seveda biti čim krajši. In žveplanje? Pri pridelavi vina brez umne uporabe žvepla žal ne gre, saj ima žveplo pomembno vlogo. “Najnovejša tehnologija, s primerno opremljenostjo kleti gre v smeri, da je prvo žveplanje opravljeno šele po končanem vrenju. To seveda velja le za zdravo grozdje. Torej morajo biti za to tehnologijo izpolnjeni bistveni pogoji – primerna opremljenost in primerno zdravo grozdje. Pri sedanji stopnji tehnične opremljenosti pri skoraj glavnini naših pridelovalcev je potrebno žveplo uporabiti že pred vrenjem. Truditi pa se moramo, da uporabo žvepla zmanjšamo na minimum,” so še zapisali pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

Kdaj bomo žveplali grozdje? “To bo presodil pridelovalec na podlagi svojih izkušenj. V kolikor je čas od trgatve do žveplanja mošta predolg je dobro, da zaščitimo že grozdje in s tem preprečimo neželene procese. Skupna poraba žvepla je nižja, če ga dodamo pravočasno in sploh preprečimo začetno delovanje drobnoživk in tudi oksidacijskih encimov (eno od pravil žveplanja je, da žveplamo, ko je prisotnih najmanj kvasovk). Pomembna pa je ocena količine grozdja, ki ga žveplamo in velja priporočilo, da žveplamo samo enkrat ali grozdje ali drozgo ali mošt. Če žveplamo večkrat, se lahko zgodi, da prežveplamo.”