FOTO, VIDEO: Zaprli razstavo domačina Dareta Birse

Včeraj ob 19.00 uri se je pred lendavsko Sinagogo odvilo zaprtje razstave Dareta Birse z naslovom Ukradene slike. Dogodek je bil poseben tudi zato, saj je ta veljal za prvi dogodek Galerije-Muzeja Lendava po minulih strogih korona-ukrepih. Z avtorjem razstave se je pogovarjal Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar Galerije-Muzeja Lendava, v spodnjem video posnetku pa si lahko ogledate zelo zanimiv pogovor.




Dare Birsa akademski slikar, grafik, ilustrator in pedagog je bil rojen leta 1958 v Kamovcih in je nedvomno umetnik, ki slikarstva ne uporablja le za izpoved svojega jaza, temveč v njem nenehno išče tehnične, motivične in stilsko-izrazne izzive. Zanj ni značilno le eksperimentiranje na platnu, saj je tudi mislec, ki s svojimi deli reagira na družbene, sociološke in druge pojave v svoji okolici oz. družbi. Kompleksen je in vsestranski, a hkrati razumljiv in univerzalen.

Zanimivost razstave Dareta Birse v Sinagogi Lendava je, da na ogled ponuja slike, ki so bile nedavno odtujene iz njegovega ateljeja. Razstavljena dela so nastala v originalnih dimenzijah na podlagi fotografij ukradenih izvirnih slik. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje avtentičnosti in predvsem unikatnosti umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja oziroma se pojavi večna dilema, kaj sploh je umetnost, ideja ali produkt. Odgovor na vprašanje se skriva v definiciji pojma umetnosti. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo naslednjo razlago besede: je dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti. To pojmovanje je dokaj ozko in netočno, ker namen umetniškega ustvarjanja ni vedno končni estetski produkt, saj se definicija unikatnega izražanja idej, čustev in pojmov sploh ne dotakne. Težave z ustrezno definicijo pojma umetnosti izhajajo iz tega, ker pri vsakemu umetniškemu ustvarjanju veljajo drugačni aspekti za ovrednotenje umetniškega. Za razstavo Dareta Birse bi lahko rekli, da je umetniški že sam koncept razstave, saj prikazuje slike, ki jih v fizičnem, prvotnem smislu ni več. Lahko bi celo rekli, da Dare Birsa umetniško razstavlja reprodukcije svoje umetnosti. Kljub temu pa razstavljene slike kot vizualne upodobitve še vedno posredujejo avtorjeva sporočila iz danih trenutkov ustvarjanja.

Na razstavi smo si lahko ogledali predvsem reprodukcije slik, nastalih med leti 2010 in 2018. Jedro razstave predstavljajo slike iz cikla Roke. V fotografski umetnosti bi za take slike uporabili pojem makro, gre namreč za povečane upodobitve rok oz. dlani in prepletov prstov. S temi prepletanji je avtor ustvaril zanimivo motivično igro, saj slike s pomočjo naslavljanja preobrazi v asociacijske ilustracije. Prsti in dlani tako dobijo povsem drug pomen in postanejo nosilci globljega izraza. Iz leta 2013 so na ogled umetnikova dela iz cikla CO2, to so Komunimutanti, Who is who, April in Izprani spomini 2. Zadnji dve sta nastali v značilni abstraktni avtorjevi maniri, ki jo zasledimo predvsem v njegovih serijah Danzas (2007–2009) in In-Out (2009). Gre za lirično abstrakcijo, pri kateri ni pomembno le abstrahiranje na slikarskem polju, temveč tudi ustvarjanje razpoloženj. Sliki Endless time in Eskalacija pa že kažeta premik od abstrakcije h konkretiziranju, vendar še ne v obliki, ki bo značilna za kasnejšo serijo Roke. Nekatere slike in serije delujejo kot študijske v smislu, da Birsa v istem motivu nenehno išče nekaj novega. V določenih primerih, kot so Komunimutanti, Who is who, Mislec (Rodin) in Doglover, umetnik izraža neposredno družbeno kritiko. Družbe ne obsoja, ampak s humorjem pokaže na pomanjkljivosti, ki so vedno bolj prisotne med ljudmi. Ilustrativno oblikovane podobe na teh slikah mehčajo tematiko, ki bi sicer bila zelo mračna.

Kljub temu da so razstavljene le reprodukcije, daje razstava pravi vpogled v umetniško ustvarjanje Dareta Birse v zadnjih desetih let. Po drugi strani pa koncept nakazuje tudi probleme potrošniške in množične umetnosti, saj pohištvene trgovske verige z veseljem prodajajo “umetniške” reprodukcije in fotografije za okrasitev naših stanovanj. To vodi do razvrednotenja umetnosti in posredno do eksistencialnih težav umetnikov, saj namesto dražjih originalnih slik ljudje kupujejo cenovno dostopnejše artikle. Poudarek je na artiklih, saj so zares le to.

V razstavljenih delih Dareta Birse se skrivata tako zanj značilni groteskni humor kot tudi tragedija ob odtujitvi njegovih stvaritev. Njemu samemu in ljubiteljem umetnosti bi verjetno pomenilo zadoščenje že dejstvo, da so slike ukradli zaradi strastnega oboževanja umetnosti.