VIDEO, FOTO: Tradicionalni slovenski zajtrk opravili tudi na DOŠ I Lendava, za tem sledil kratek kulturni program in seveda Slakov Čebelar

Tudi na Dvojezični osnovni šoli Lendava so včerajšnji dopoldan opravili tradicionalni slovenski zajtrk, sledil je kulturni program, ki so ga pripravili osnovnošolci in v katerem sta nekaj besed spregovorila župan Občine Lendava, Janez Magyar in predsednik Čebelarskega društva Lendava, Štefan Cigut, za tem pa je sledil Slakov Čebelar.




Sporočila projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poudarjajo pomen lokalno pridelane hrane, rednega zajtrkovanja, zdravega življenjskega sloga, so izjemnega pomena. Otroci se o vseh teh vsebinah začnejo pogovarjati že v vrtcu. Tako vsebinsko kot praktično. Mesijo kruh, rišejo panjske končnice, se pogovarjajo o pomenu čebel. O pridelovanju in predelovanju hrane se osnovnošolci pogovarjajo pri različnih predmetih, tudi pri gospodinjstvu, kjer je zajet tudi praktični vidik priprave hrane.

Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk sta pomembna tudi za varstvo okolja, ker s tem projektom krepimo ozaveščenost o pomenu kratkih dobavnih verig hrane, ki prispevajo k manjšim emisijam CO2 pri prevozu hrane in s tem podpirajo napore Slovenije za obvladovanje podnebnih sprememb, saj emisije, povezane s prevozi, predstavljajo pomemben delež vseh emisij CO2. Ta projekt nadalje krepi ozaveščenost glede pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti v tleh in tudi sicer (opraševalci) za prehransko varnost Slovenije.

Čebelarji so z medenim zajtrkom začeli že pred trinajstimi leti, ko so vsem vrtcem po Sloveniji, s ciljem opozoriti na pomen čebel za pridelavo hrane, donirali med. Iz medenega zajtrka je na pobudo ČZS nastal tradicionalni slovenski zajtrk in na pobudo ČZS dan slovenske hrane. Kljub vsemu, pa večina vrtcev in šol še vedno govori o medenem zajtrku, ki verjamejo, da bo ostal in obstal 3. petek v novembru tudi v naslednjih letih. Ne le da bo obstal, medeni zajtrk se širi tudi po vsej Evropi! Spodbujajo pa razširitev dneva slovenske hrane na teden ali mesec. V Sloveniji pridelujemo različne vrste medu višje kakovosti z zaščitenim geografskim poimenovanjem, priznanim na ravni Evropske unije.

Zaščiteno geografsko poreklo nosita Kočevski gozdni med in Kraški med, zaščiteno geografsko označbo pa Slovenski med. Nekateri čebelarji pa se vključujejo tudi v ekološko pridelavo medu. Prav zaradi pomena lokalno pridelane hrane ne smemo pozabiti, da so za raznovrstnost hrane na naših krožnikih, zaslužene prav čebele! In naša “kranjska čebela” letos praznuje 140 let. Ne pozabimo, vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel, zato skupaj praznujmo 140 let naše kranjske čebele in vsi skupaj skrbimo, da bomo ohranjali čebele in s tem imeli hrano, kajti dandanes je v svetu ogromno lačnih ljudi, tudi zaradi pomanjkanja opraševanja!