FOTO: Včerajšnja pozeba že povzročila veliko škodo

Po skorajda poletnih temperaturah se je včeraj v zgodnjih jutranjih urah zelo ohladilo. Temperature so se gibale celo nekaj stopinj pod ničlo, kar pa je povzročilo pozebo in vinogradnikom ter sadjarjem že povzročilo prvo škodo, ki pa ni majhna.





Vrtnine, oljna ogrščica, ter vinogradi so v prvi letošnji pozebi, včeraj zjutraj in ponoči utrpeli največ škode. Res je, da smo aprila vajeni nihanja temperatur, kar je sicer za pogovorno muhast april značilno, a tri do štiri stopinje pod ničlo, pred napovedjo vremenoslovcev, ni bilo za pričakovati. Temperature se sicer današnjo noč niso spustile pod ledišče, se pa bodo do ničle spustile jutri proti jutru, a minusa ni za pričakovati. Zjutraj je moč pričakovati slano.

Svoje doda še suša

Toplo vreme v prvi polovici aprila je pospešilo razvoj rastlin. Večji del Slovenije je v valu različnih faz cvetenja oziroma razvoja plodov sadnega drevja. Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Je pa toplo vreme v kombinaciji z vetrom povzročilo tudi sušo, minule padavine pa so bile zgolj kaplja v morje.

Spomladanske pozebe

Spomladanske pozebe povzročijo spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka iz severa ali severovzhoda. Z njimi se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto, ponavadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. Advekcijsko radiacijske ohladitve pa lahko prizadenejo tudi širša območja.

Ranljivost posameznih območij v Sloveniji za pozebo je različna in se bo z zgodnejšim fenološkim razvojem še povečevala. Zaradi tega bo ocena tveganja nastopa pozebe in temu primerna izbira lege, sadne vrste in sorte zelo pomembna. Aktivna protipozebna zaščita bo zato postala nujen spremljevalen tehnološki ukrep za zavarovanje pridelka. Vse pomembnejšo vlogo bo imela tudi pasivna zaščita z izbiro primernih leg, odpornejših in kasnejših vrst in sort in nenazadnje tudi zavarovanju pridelka.

Rastline je najbolje zavarovati s tkanino ali drugimi izolatorji.

00pozeba.jpg01pozeba.jpg02pozeba.jpg03pozeba.jpg04pozeba.jpg05pozeba.jpg06pozeba.jpg07pozeba.jpg08pozeba.jpg09pozeba.jpg10pozeba.jpg11pozeba.jpg

Foto: Tomislav Kepe, Andrej Kaučič, Evgen Herženjak