Vašo pomoč tokrat potrebuje štiriletnik iz Bratoncev: Inay se je rodil zdrav, sedaj je avtist!

Monika in Franci se borita za zdravje svojega štiriletnega prvorojenca, ki niti ne govori; Stroški preiskav in zdravljenja v tujini so zelo visoki, denarja pa ni … Pred kratkim smo dokazali, da lahko pomagamo Marku iz Doline pri Lendavi, zakaj ne bi tudi Inayu iz Bratoncev?




Za mlade starše in tudi ostale najbližje svojce je vedno najhujše spoznanje, da po veselem pričakovanju naraščaja izvedo, kako njihov dojenček ni povsem zdrav, ali pa hudo zboli tik po rojstvu. In nekaj takega je po rojstvu njunega prvorojenca Inaya, šokiralo tudi Moniko Lebar in njenega partnerja Franca Horvata iz Bratoncev, ob glavni cesti med Beltinci in Mursko Soboto. Rodil se je sicer zdrav, a je nato postal avtist. Po kar nekaj hudih in neprespanih noči Monika, donedavna podjetnica, ki je v domači vasi vodila Frizerski studio Metuljček, a ga je zaradi težav s sinom zaprla, in v Avstriji zaposleni Franci, ki imata še poldrugo leto starega sinka Devona, nista obupala. Odločila sta se za boj, saj verjameta, da na svetu obstaja nekdo, ki bo pozdravil njunega prvorojenca, ki bo marca letos star pet let. A ker so stroški preiskav in zdravljenja izven naših meja zelo, Monika in Franci upata na finančno podporo ljudi dobre volje iz cele države.

“Kot vsak mlad par sva si tudi midva s partnerjem želela ustvariti dom in družino. Kupila sva hišo v Bratoncih in kmalu ugotovila, da pričakujeva najinega prvega otroka. Ne znam si opisati veselja in sreče, ki sem jo občutila ob tem, da bom prvič postala mamica. Imela sva dom, dobila bova otroka. Najine sanje so postale resnične, vendar se nama je že po nekaj časa sesul svet, ko sva izvedela, da je najin sin avtist. V moji glavi so odmevale besede vaš otrok je avtist in sledila so vprašanja brez odgovora; Zakaj? Zakaj prav moj otrok? Vprašanja, ki mi niso pustila spati marsikatero noč,” začne svojo žalostno zgodbo mama Monika, ki dodaja, kako je Inay pri treh letih dobil potrjeno diagnozo-avtizem. “In takrat začneš borbo sam s sabo, boriš se zase in za svojega otroka, ki ti pomeni vse na svetu. Glede besede avtist sem bila popolnoma nevedna, zato je takoj za dnevi joka prišel za mano tisti adrenalin, ki te žene naprej, kajti upaš, iščeš in si želiš najti rešitev. Po brskanju na spletu sem ugotovila, da v Trbovljah deluje Društvo za avtizem DAN, kjer sem prejela prve informacije o tem, da v Ameriki ter Avstraliji delajo preiskave las in urina, s katerimi pridobijo celotno sliko telesa. Ker sva s partnerjem hotela za svojega sina najti rešitev, sva se podala na to pot in čeprav je bilo vse samoplačniško sva vztrajala ter se odpovedovala marsičemu. Živela sva in živiva za sina, njegovo zdravljenje. Najino življenje se je vrtelo v krogu. Iščem rešitev, iščem denar in poskušam ostati pozitivna,” nadaljuje Monika.

Takoj po prvih rezultatih iz tujine so jima priporočili dieto, ki naj ne vsebuje kazeina ter glutena. Okvirno sta za vse te preiskave, prehrano in terapije iz Avstralije lani odšteli 10 do 15.000 evrov. Sčasoma so njuni prihranki začeli kopneti, dobila sta še enega otroka. “Jaz sem ves svoj čas posvetila novorojencu ter Inayu, ki me potrebuje bolj kot zdrav otrok. Da lahko preživimo in Inayu kupimo vse, kar potrebuje, se kot vsaka mama borim iz dneva v dan, dokler partner dela v Avstriji. Ne mine dan, da ne bi potočila solz. Srce se mi para, ko ga gledam in se vprašam kakšno življenje ga čaka? Boli me, da je moj otrok drugačen, vendar zaradi tega moja ljubezen ni nič manjša. Morda sem ravno zaradi tega postala močnejša oseba, torej oseba, ki se bori za svojega otroka. Težko mi je, ker vem, da bo vedno drugačen, vendar bo morda zaradi tega najin odnos globlji. Živimo iz dneva v dan, veselimo se vsakega napredka. Srce mi poskoči, ko mi vzgojiteljice v vrtcu Beltinci povedo, da je ustvaril kaj novega in da ni bil moteč za druge ter je bil priden. Težko je, vendar se moramo boriti vsak dan, vsak dan sproti in zaradi tega sem pripravljena stopiti iz svojih okvirjev in prositi za pomoč. Če bi lahko, če bi zmogli sami, bi bilo življenje drugačno. Imam otroka, ki je avtist, ki potrebuje zdravljenje in finančno nama več ne uspeva. Zato bom dvignila glavo in prosila vse, ki lahko, da nam pomagate, da se bomo lahko borili naprej, da bo moj sin dobil vso potrebno oskrbo. Težko je prositi, vendar bi za svojega sina storila vse, tudi prosila, če vem, da mu lahko pomagam sploh zdaj, ko po izvidih vidim, da gre Inayu hitro na bolje,” je odkrita in pogumna mama Monika.

Dodaja, da jim je tudi hiša, v katero so se vselili polni upanja na srečno in brezskrbno življenje, postala ovira pri avtističnem otroku, saj imajo ogromno stopnic, ki so nevarne za vsakdan malega Inaya. Zato sta se s partnerjem odločila, hišo prodati in narediti dom brez stopnic, brez ovir za fanta. “Tako bo lahko tekal in se igral brez tega, da bi vsakič okamnela v strahu, da bo padel. Naše življenje ne teče, kot sem sanjala v mladosti, ampak je pot dosti bolj vijugasta in dosti težje, kot bi si želela. Vsi si želimo zdrave otroke, vendar sem jaz mamica otroka z avtizmom, ki potrebuje pomoč. Prav zaradi tega prosim za pomoč in se vsem že vnaprej zahvaljujem. Posebna zahvala gre vsem, ki ste mi v težkih trenutkih namenili spodbudne besede ter moji celotni družini za vso pomoč in podporo brez vas ne bi zmogla. Še zlasti je to sestra Mihaela – Miša, ki ogromno naredi za Inaya.”

Kakorkoli že, za Inaya Horvata, ki je znake avtizma še zlasti kazal v začetku lanskega leta, so diagnozo potrdili na Kliniki za avtizem v Mariboru. Tam ga tudi zdravijo. “Vsak teden ima eno terapijo v Mariboru, v enem sklopu jih je deset, kar stane 500 evrov. Povezali pa smo se tudi z zdravnico Susan Hawkins, Američanko, ki dela Avstraliji, v ZDA pa ima laboratorij. Tja pošiljamo vzorce las in urina, da vidimo, kaj se dogaja v njegovem telesu. Inayevo telo se mora sčistiti, tako da lase pošiljamo v Avstralijo približno vsak drugi mesec, urin pa trikrat ali štirikrat letno,” pravi mama Monika, ki je opazila, da je z Inayem nekaj narobe, ko je bil star dve leti. “Po tistem, ko je bil cepljen z MMR cepivom*, se je Inayu ustavil govor. Prej je on že govoril. Tako pa se je začelo, njegova socializacija je bila šibka, ni se odzival na svoje ime, imel je slab očesni kontakt. Pred postavitvijo diagnoze so vsi govorili, da je z njenim sinom vse v najlepšem redu, a sem videla, da ni tako. Trudila sem se, da priti v stik z Inštitutom za avtizem sorodne motnje in Društvom za avtizem Dan Trbovlje. Da ima otrok avtizem je hud udarec. Človek dela vse, da bi svojemu otroku pomagal. Borim se iz dneva v dan. Srce se mi para, ko ga gledam in se vprašam, kakšno življenje ga čaka.”

Upanje umira zadnje, saj je omenjena ameriška zdravnica Inayu, na podlagi preiskav predpisala posebno dieto, ki ne sme vsebovati glutena in kazeina. Prejema štiriletnik tudi naravno prehransko dopolnilo Rens, ki po navedbah Lebarjeve umirja in skrbi za čiščenje možganov. In že po nekajmesečnem zdravljenju je viden tudi napredek. “Izboljšal se je očesni kontakt, Inay bolj sodeluje, je bolj umirjen, prej je bil namreč hiperaktiven, težko se je skoncentriral. Zdaj je to boljše. Še vedno ne govori, čeprav vidimo, da se trudi nekaj povedati, ampak mu ne gre. Pove par besed, ampak nimajo smisla. Obiskujeva logopedinjo, ki pravi, da je z njim vsak teden lažje delati.“

Če bi tudi vi lahko pomagali fantu, sredstva lahko nakažeta na TRR: SKB SI56 0312 5100 0857 970 (Inay Horvat, Bratonci 150a, 9231 Beltinci).

*Za povezavo med cepivom MMR in avtizmom ni nobenih dokazov.