Varuhinja v Murski Soboti govorila s preko 40 ljudmi

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s svojimi sodelavci v sredo, 1. 6. 2016, poslovala v Murski Soboti. V vseh letih delovanja Varuha je to že petnajsto poslovanje v tem kraju, je poudarila na novinarski konferenci.





Varuhinja se je ob tej priložnosti srečala s tamkajšnjim županom dr. Aleksandrom Jevškom. Župan je povedal, da ga število prijavljenih oseb na razgovore ne preseneča, saj ima tudi sam enkrat mesečno dneve odprtih vrat za občane, kjer prav tako sprejme veliko število občank in občanov. Skupaj z varuhinjo sta ugotovila, da so zadeve, s katerimi se posamezniki obračajo na občino ali varuha podobne, največ je socialnih stisk, ki so posledica brezposelnosti in življenja pod pragom revščine.

Pozdravila je brezplačno pravno pomoč, ki jo občanom nudi občina. Povedala je tudi, da se na poslovanjih zunaj sedeža pogosto srečuje z informacijo, da imajo občine vse več obveznosti ob vse manjših sredstvih. Zato jo veseli, da občina še vedno nudi finančno pomoč najšibkejšim. Skrbi jo, da mladi tudi na šolanje odhajajo v Avstrijo, kar utegne botrovati krčenju srednješolskih učnih programov v regiji. Žalosti jo tudi problem zaposlovanja mladih, s čimer se srečuje vsa država. Izrazila je veselje ob urejeni skrbi za starejše in orisu njihovih aktivnosti, občina, ki je prijazna invalidom, pa ima urejeno tudi to področje, odprte zadeve pa rešujejo z rednimi srečanji. Po pogovoru z županom se je prepričala, da občina vlaga veliko naporov za boljše življenje ljudi.

Veseli jo tudi relativno dobra urejenost razmer za življenje romskega prebivalstva, ki je še zgled drugim delom države. Primer dobre prakse je nedvomno vrtec Romano na Püšči, v katerega so vpisani tudi otroci, ki niso Romi.

Sicer sta se varuhinja in svetovalka pri Varuhu mag. Simona Mlinar srečali z 14 različnimi zgodbami, nekaj je bilo družinskih zgodb, tudi primer težave pri pridobitvi državljanstva. Varuhinja je kot ilustracijo dela Varuha posebej poudarila stisko starejšega izobraženega moškega, ki živi v revščini in opozorila, da se s podobnimi primeri pri Varuhu srečujemo prepogosto.

Opozorila je tudi na zmanjšane možnosti v zdravstvu tistih, ki so tudi že v socialni stiski, ter na krčenje pravic v zdravstvu. Posebej pa je opozorila na primer nekorektnega odnosa zdravstvenih delavcev in molka organa. Opozorila je še primer, ko je človek pristal na vlogo direktorja slamnatega podjetja, ob propadu podjetja pa nosil težke posledice dolgov in drugih oblik zlorab. Ob tem je ponovila besede, ki jih je izrekla na novinarski konferenci po predali letnega poročila Varuha za leto 2015, da so nekateri ljudje brez vesti, brez poštenja, morala za njih ne velja.

Namestnica varuhinje mag. Kornelija Marzel se je s svetovalcem pri Varuhu Gašperjem Adamičem pogovarjala z 11 ljudmi. Največ primerov je bilo povezanih s socialnimi stiskami, je povedala namestnica in izrazila opažanje, da se od Maribora na vzhod srečujemo s primeri, ki jih Varuh ne more rešiti drugače kot s kakšnim nasvetom.

Srečala sta se tudi s problematiko zlorabe osebnih podatkov, problematiko zaposlovanja invalidov ter prostovoljnim plačevanjem pokojninskega zavarovanja. Obravnavala sta tudi problem subvencije najemnin v tržnih stanovanjih in primer medsosedskega spora, s čimer se Varuh srečuje skoraj v vsaki občini.

Namestnik varuhinje Miha Horvat se je skupaj s svetovalko pri Varuhu Sabino Dolič pogovarjal z 11 pobudniki. Posebej je izpostavil primer izvršbe, ki je nastal zaradi dolga osebe do zavarovalnice, ki je klasičen glede na vrste primerov, katere Varuh obravnava. Osebi zaradi dolga grozi izguba stanovanja, ker pa je dolg previsok, Varuh primera ne more problematizirati iz tega vidika. Pobudnici smo le svetovali, naj se še enkrat obrne na upnika in se dogovori za obročno odplačevanje dolga.

Seznanila sta se tudi s postopkom neustreznega odločanja v primeru otroka s posebnimi potrebami, kar bomo pri Varuhu obravnavali kot pobudo, in z nepravilno obravnavo v primeru spolne nedotakljivosti mladoletne osebe.

Namestnik varuhinje Ivan Šelih in svetovalka pri Varuhu Andreja Srebotnik sta opravila 10 pogovorov, nekateri so k Varuhu že vložili pobudo, nekaj je bilo novih. Tudi onadva sta v večini primerom zaznala socialne stiske, prav vsi pa so bili ‘lačni’ pravnih pojasnil v postopkih. Zato nas res veseli prizadevanje občine pri nudenju brezplačne pravne pomoči občanom, je še dodal.

Namestnik varuhinje Miha Horvat je na vprašanje novinarke o ureditvi brezplačne pravne pomoči opozoril, da smo pri Varuhu opravili analizo po občinah o tem, kako imajo urejeno ponudbo brezplačne pravne pomoči. Izsledki so na spletni strani Varuha. Namestnik Šelih je dodal, da je bila ideja projekta, da bi k ponudbi brezplačne pravne pomoči pristopila tudi država. Zakonska ureditev prostovoljnega nudenja tovrstne pomoči je sicer v normativnem programu vlade, Šelih upa, da bo korak naprej storjen.

Šelih in Srebotnikova sta se sicer seznanila še s primeri družinskih razmerij, izvršilnih postopkov, prodaje nepremičnin ter prisilne hospitalizacije v psihiatrični bolnišnici. Pomagala sta z nasveti, nekatere zadeve bomo vzeli v obravnavo.

Župan mestne občine Murska Sobota je pozdravil obisk varuhinje in njenih sodelavcev, saj se lahko tudi na ta način rešijo določeni problemi občanov, s katerimi morda niso seznanili njega, čeprav jim je na voljo enkrat mesečno osebno, pa tudi preko drugih komunikacijskih poti. Ugotavlja, da občine postajajo vse bolj socialne institucije, zato bi ga veselilo, če bi imele tudi možnosti za oblikovanje strategij reševanja socialne slike in ustrezna sredstva za to, ne le za ‘gašenje požarov’.

Varuhinjo je v pogovoru seznanil z dobrimi in slabimi praksami v občini, ni pa ji uspel omeniti vprašanja ukinjanja invalidske komisije v regiji. Za ohranitev komisije v regiji so vložili veliko truda, želeli so prihraniti pot v Maribor že tako na različne načine oviranim ljudem. Obljubljeno jim je bilo, da naj bi komisija ostala v Murski Soboti, ugotavlja pa, da obravnava samo del primerov, nekateri pa morajo vendarle v Maribor. Zato bo varuhinji podal pobudo, da preveri dejansko stanje.

Opozoril je še na problem ohromelosti občin s togimi predpisi, na primer pri umeščanju objektov v prostor. Občine preko združenja opozarjajo državo na to problematiko in se nadejajo pozitivnih premikov. Tudi današnji obisk varuhinje je verjetno korak k boljšemu življenju občank in občanov, je še izrazil upanje murskosoboški župan.