Varovalni pripravki za zaščito pred soncem niso namenjeni podaljševanju časa na soncu!

Raziskave so pokazale, da se je izpostavljanje soncu zaradi uporabe zaščitnih sredstev namenoma podaljšalo – celo do 40 odstotkov. Varovalni pripravki za zaščito pred soncem niso namenjeni podaljševanju časa na soncu!




Da morate zaščito pred soncem uporabljati vsak dan, verjetno že veste. Primerna in kvalitetna zaščita namreč pomaga zmanjšati tveganje za nastanek kožnega raka poleg tega pa preprečuje staranje in gubanje kože ter pojav pigmentnih madežev in drugih znakov prezgodnega staranja kože. A četudi se posamezniki slednjega zavedamo, včasih pri uporabi sončne kreme še vedno pozabljamo na malenkosti, ki so za našo kožo lahko na dolgi rok usodne.

“Uporaba sončne kreme nudi dodatno zaščito pred UVB žarki. Višji kot je zaščitni faktor v kremi višja/daljša je zaščita, vendar se ne povečuje linearno. Sončna krema s faktorjem 30 ne nudi 2x višjo/daljšo zaščito, kot krema s faktorjem 15. Priporočajo se kreme z najmanj 15% faktorjem zaščite proti UVA in UVB žarkom (vsebujejo širokospektralni SPF),” poudarjajo na NIJZ.

Na sončne kreme se zanašamo predvsem na morju, ko slečemo obleko, ki nas sicer ščiti pred sončnimi žarki.“Varovalni pripravki za zaščito pred soncem niso namenjeni podaljševanju časa na soncu! S ponovnim nanašanjem pripravka sicer obnavljamo zaščitno plast na koži, ne podaljšamo pa časa njegovega zaščitnega delovanja, ki je določen z označenim večkratnikom (SZF številka) časa do začetne opekline, ki ga določa foto-tip naše kože,” razlaga dermatovenerologinja.

Alergena paraaminobenzojeva kislina in oksibenzon Sončne kreme lahko izzovejo alergije

“Uporaba kemičnih varovalnih sredstev za zaščito pred soncem lahko povzroči draženje kože in redkeje (foto)alergijski kontaktni dermatitis. Med UV filtri sta najpogostejša fotoalergena paraaminobenzojeva kislina (PABA) in oksibenzon. Alergijske reakcije so seveda možne tudi na druge sestavine kemičnih varovalnih pripravkov, naprimer dišave in konzervanse.”

Naravni pripravki ne ščitijo pred UV sevanjem

Lahko industrijsko kremo nadomestimo z naravnim pripravkom, denimo kokosovim ali mandlevim oljem? “Ni naravnih pripravkov, ki bi imeli smisel v pomenu zaščite pred soncem, ker ne omogočajo zaščite pred sončnim UV sevanjem ali pa je njihov SPF zelo nizek. Olja in podobni pripravki z maščobami kožo namastijo, a to ni zaščita pred UV sevanjem!”

Kaj svetuje NIJZ?

  • Izberite širokospektralno sončno kremo z zaščitnim faktorjem  ≥15 SPF, da zagotovite zaščito pred UVA in UVB žarki.
  • Za zaščito pred UVA žarki so priporočene sončne kreme s cinkovim oksidom, titanovim dioksidom, avobenzonom, ekambsulom, oksibenzonom, dioksibenzonom ali sulisobenzonom.
  • Izberite produkt, ki je vodoodporen (zagotavlja približno 80 min zaščite v vodi) ozirom rezistenten na vodo (zagotavlja približno 40 min zaščite v vodi).
  • Kremo nanašamo 15 min do 30 min pred izpostavljenostjo soncu.
  • Na predele kože izpostavljene soncu, je potrebno nanesti dovoljšno količino kreme (vsaj 2 jedilni žlici), sicer je zaščita manjša.
  • Kremo nanesemo na vse predele kože, ki niso pokrita z oblačilom, ne smemo pozabiti na vrat, ušesa, čelo, hrbtno stran stopal in rok.
  • Za ustnice uporabimo mazilo s širokom spektrom zaščite, več kot 15 SPF.
  • Kremo je potrebno ponovno nanesti na vsaki dve uri in po vsakem znojenju, plavanju, brisanju kože z brisačo, tudi če je oblačno vreme.
  • Vedno nanesemo na kožo najprej kremo za sonce in nato repelent (sprej za zaščito pred piki)
  • Ne uporabljamo produktov, ki so kombinacija sončne kreme in repelenta, saj je običajno potrebno sončno kremo nanesti bolj pogosto in v večji količini kot repelent.
  • Vsako sončno kremo je potrebno po izteku uporabnosti zavreči.