Valerija Vrenko iz Lendave: “Moja besedila nastajajo bolj priložnostno”

Kljub težkim časom, ki jih zaznamujejo epidemija koronavirusa in posledično številne omejitve, ki so grobo zarezale v naša življenja, kulturno življenje v našem mestu ni ugasnilo. Posebno literati so bili v letu 2020 celo bolj dejavni kot številna prejšnja leta. Razumljivo, saj pisec potrebuje mir in tišino, zasebnost in veliko časa, če želi ustvarjati brez stresa. Morda je v teh dneh šibkejša motivacija, a se vendar najdejo zanimive teme, vredne literarne obdelave. Avtorjem so ponudili roko JSKD OI Lendava, ZKD Lendava in nekaj maloštevilnih lokalnih sponzorjev, tako glede sredstev, potrebnih za knjižne objave, ni bilo večjih zadreg. Vemo, da številne akcije iz letnih programov JSKD in ZKD niso mogle biti uresničene, torej je bilo smiselno sredstva preusmeriti v založniško dejavnost.




Trenutno je edina pot, po kateri lahko kaj povemo o založniških projektih, pač le splet, v živo žal ne gre. Prevladujejo pesniške zbirke, le redkokateri avtor se loteva proze, še manj jih je, ki bi pisali dramska besedila. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da zahtevata proza in dramatika veliko več časa, več pisateljskega »napora« in seveda več literarnega predznanja. Na našem spletnem portalu smo sicer v minulih mesecih predstavili že več domačih avtorjev, tokrat pa predstavljamo Valerijo Vrenko, sicer rojeno v Mariboru, a živečo v Lendavi. Je upokojena pravnica. Pesmi piše že od srednje šole, objavljene so bile v srednješolskih in številnih drugih glasilih, v Lendavskih zvezkih in v reviji Lindua.

Valerija Vrenko

Vrenkova se je vpisala med lokalne avtorje s kar dvema knjižnima izdajama v letu 2020: zbirko poezije in kratke proze Klarisa ter s pesniško zbirko Potovanje duše. Piše torej tako poezijo kot prozo. Sama pravi, da nastajajo njena besedila bolj priložnostno, ko jo življenjske okoliščine spodbudijo k razmišljanju, tuhtanju in izpovedi na papirju. In sedanji čuden čas je kot nalašč za razglabljanje, obujanje spominov, iskanje skrivnostnih pojavov in pisanje domišljijskih zgodb.

Lendavčanko Valerijo Vrenko poznajo predvsem bralci Lindue in morda še tisti, ki radi prelistajo spletno literarno revijo Locutio. Resda je bila nekaj časa tudi aktivna članica literarne skupine, ki je delovala v okviru ZKD Lendava, a v biltenu Pobiralci rose ni objavljala svojih besedil.

Valerija Vrenko, rojena 11. 8. 1959 v Mariboru, je po poklicu pravnica, a sedaj že upokojena. Živi v Lendavi, ki ji pomeni najpomembnejše sidrišče v življenju. Tudi šolala se je v domačem kraju, nato v Murski Soboti in na Pravni fakulteti Maribor. Po študiju se je vrnila v rojstni kraj, tu delala, si ustvarila družino in ostala. Pisati je začela že v osnovni šoli, nato tudi v gimnaziji, kasneje pa bolj občasno. Nastajale so predvsem kratke zgodbe in poezija. Ves čas jo zanima posebna tematika, to so mračne, nenavadne zgodbe, tudi znanstvena fantastika, vprašanja življenja in smrti in mistika.

Marsikateri pišoči priznava, da mu pomeni pisanje, izlivanje občutij in misli v pesem, prozo ali dramsko besedilo najboljše zdravilo v trenutkih vznesenosti, tesnobe ali stresa zaradi okoliščin, ki ga prizadenejo. Saj je v bistvu vsaka literatura odsev/ogledalo življenja, kajne? Zanimivo pri Vrenkovi pa je to, da jo ob vsem’ običajnem’ zelo privlačijo fantastika, mistika, črne zgodbe, ki v bralcu spodbudijo pogosto kar nekaj nemira. In tudi to, da se le redko loteva ljubezenske poezije.

Njene zgodbe in pesmi so bile objavljene v lokalnem glasilu Lindua, tudi v reviji JSKD Mentor, v internetnih revijah Locutio ter Publishwall itd. S svojo prozo in poezijo se je udeležila tudi več literarnih natečajev. Leta 2019 je prejela na Jesenicah na 4. festivalu znanosti in fantastike Meteorita nagrado zlata supernova za kratko zgodbo Klarisa. Leto 2020 je bilo za avtorico prelomno, izšli sta namreč njeni knjigi: Klarisa (zbirka poezije in kratke proze) in pesniška zbirka Potovanje duše. Zbirka Klarisa obsega 5 kratkih pripovedi in 11 pesmi. Izdajo knjige so finančno podprli JSKD OI Lendava, ZKD Lendava in Občina Lendava.

Pesniška zbirka Potovanje duše Zbirka obsega 30 lirskih in lirsko-epskih pesmi, ki jih je avtorica umestila v štiri sklope: Ptica in kamen, V katedrali narave, Pod mesečevim srpom in Zadnji koncert. Zakaj naslov Potovanje duše? Morda prav zato, ker so zanjo izziv vprašanja človekovega obstoja tu in kasneje onstran realnosti, morda pa je potovanje  duše mišljeno le kot prispodoba za postaje v življenju, ki peljejo k smiselnemu cilju, k nekemu koncu, ki ga vsak od nas pojmuje zelo intimno in najbrž tudi zelo raznoliko. Morda lahko naslov pojmujemo še kako drugače? A o tem naj bralec presodi sam – seveda ko vzame knjigo v roke in se prepusti branju.

Knjiga je tudi likovno zanimiva, zahvaljujoč imenitnim ilustracijam oblikovalca Petra Orbana ter fotografijam, ki jih je prispevala sama avtorica.