V sinagogi razstavlja Marika Danč Roth

V lendavski sinagogi si je do konca januarja 2022 možno ogledati razstavo domače umetnice Marike Danč Roth, ki je bila prvotno terminsko umeščena v lanski mesec marec, ko je umetnica praznovala svoj okrogli jubilej.




Marike Danč Roth se je rodila leta 1950 v Lendavi. Leta 1970 je diplomirala na tekstilni smeri zagrebške Šole za oblikovanje. Nato je diplomirala na likovnem oddelku Pedagoške akademije in leta 1980 pod mentorstvom Nikole Reiserja končala specializacijo iz slikanja. Izdeluje tapiserije, slika, rada pa se tudi ukvarja z mladimi. V Sloveniji je izdelala scene in kostume za 13 opernih predstav ter 20 gledaliških predstav in filmov. Med leti 1973 in 1998 je imela 28 samostojnih razstav po vsej Evropi in 90 skupinskih razstav, za svoje delo je dobila številna priznanja. Od leta 1983 kot svobodna umetnica živi in dela v Münchnu.

“Otvoritev razstave domačega umetnika je v Lendavi vedno tudi družinski praznik, praznik prijateljev, umetniških sopotnikov in ljubiteljev umetnosti,” je bilo moč slišati ob odprtju razstave. Njenih več kot 50 let profesionalnega delovanja širokega spektra umetniških zvrsti je težko umestiti tudi v katerega od večjih razstavnih prostorov, zato bo v kratkem predstavljena tudi njena monografija, ki jo sofinancira Občina Lendava. Dela Marike Danč Roth – najsi bodo tapiserije ali reliefne slike – nosijo v sebi vizualni zapis vinorodnih gričev, brazdastih polj, drevesnih grč, klasične skladnosti arhitekturnih kontur mesta in elegantnega sozvočja tolikokrat opevane mestne vedute.

Prostor, iz katerega izhaja umetnica, osmišljuje madžarsko-slovensko-hrvaško-judovsko-jugoslovanska mešanica na križišču avstro-ogrske in balkanske dediščine, ki ni nikoli dovoljevala nacionalistične izključnosti. Patriotizem tukaj pomeni izvorno povezanost s pokrajino in njenimi ljudmi, s katerimi smo imeli in imamo resnične, ne le namišljene stike. Četudi je v več kot polstoletnem ustvarjanju prehajala v različne žanre in obdobja, je opus Marike Danč-Roth vseskozi jasno profiliran in izoblikovan, zaznamovan z anatomijo drevesa, ki vtkano v reliefno strukturo tapiserij, v makramejske slike in seveda številne risbe. V režah volnenih korenin, pod poetično mehkobo svinčnika, v filigranski ekstravaganci razkošno detajliranih makramejskih skulptur, narejenih v mojstrsko perfekcionistični maniri, ter v žlahtnih naravnih materialih je drevo tista metafora, ki pomeni življenje, tradicijo, izvor, rast, senzibilnost in neuklonljivo moč hkrati.

Marikina romaneskno stkana življenjska in slojevita ustvarjalna zgodba, ne brez dramskih učinkov, govori o talentu in perfekcionistični doslednosti, ki sta imela priložnost znajti se v miljeju časov in prostorov izrednih možnosti. Te je Marika polnokrvno zajela in živela. Predvsem pa vseskozi skoraj deloholično perfekcionistično ustvarjala in se proti koncu zgodbe vrnila tja, kjer je začela. Domov, k svojim koreninam.