V Pomurju kljub dežju, suša že kaže zobe

Čeprav je v Pomurju v minulih dneh padlo od 15 pa do 20 litrov dežja na kvadratni meter, to suše, ki že kaže svoje zobe, ni omililo. Vodni primanjkljaj je tako še vedno velik in je primerljiv celo s primanjkljajem v ekstremno sušnih letih 2000 in 2003.




Minule padavine, ki pokrajino ob Muri pestijo že o lanske jeseni, suše niso omilile. Posledice so že vidne v trajnih nasadih in vinogradih, poškodovani pa so tudi pridelki na okrog 6.000 hektarjih. Gre torej za desetino vseh pridelovalnih površin, območni Kmetijsko-gozdarski zavod pa je že predlagal razglasitev naravne nesreče. Prve ocene škode na poljščinah so menda alarmantne.

Suša trenutno najbolj uničuje koruzo, pozni krompir, sojo, vrtnine in travnike. Direktor območne enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda: “Sušo beleži praktično celotno območje Pomurja. Ponekod beležimo tudi od 50 do 80 odstotno škodo.” Določene vrste koruz so že utrpele nepopravljivo škodo, četudi bi od danes naprej deževalo vsak dan, je sanacija pridelka nemogoča, pravi stroka.

V morebitne temne oblake pa ne žrejo le kmetovalci, temveč tudi živinorejci. Bojijo se, da bi bilo krme premalo, ali pa bi ta bila slabše kakovosti. Nekateri živinorejci posledice že čutijo, saj naj bi bil letošnji odvoz trav za polovico slabši od lanskega. Murskosoboški Kmetijsko-gozdarski zavod je sicer prve ugotovitve o škodi že posredoval Kmetijsko-gozdarski zbornici in pristojnemu ministrstvu. Predlagali so namreč začetek postopka za uveljavljanje zakona o naravnih nesrečah.

Sušne razmere so opazne tudi na pretokih rek. Ti so mali in ustaljeni. Številni manjši vodotoki imajo za poletje značilno sušno vodnatost. Najmanj vodnate so manjše reke v jugovzhodni Sloveniji in nekatere primorske reke. Tu se sušne razmere ohranjajo že od začetka julija. Sušne razmere se bodo še stopnjevale, saj je pred nami novi in hudi vročinski val.

Klik >>