V osnovnih šolah v Murskem Središću, Selnici, Štrigovi in Sv. Martinu se bodo lahko učili Slovenščine

V duhu sodelovanja s sosednjo državo v obmejnem prostoru, se bodo učenci osnovnih šol iz Murskega Središća, Selnice, Štrigove in Sv. Martina, lahko učili slovenskega jezika. Slovenščine se bodo lahko učili tudi srednješolci, saj bodo v eni izmed omenjenih osnovnih šol uredili pouk tudi zanje. Slovenščine se sicer že lahko učijo srednješolci ene izmed srednjih šol v Čakovcu.




V mali sejni dvorani Međimurske županije so v minulih dneh stekli pogovori o pouku slovenskega jezika v štirih osnovnih šolah kot izbirni predmet in sicer v šolah iz Murskega Središća, Selnice, Štrigove in Sv. Martina. Pouk slovenskega jezika bo potekal v duhu sodelovanja s sosednjo državo (Slovenijo), v eni izmed omenjenih osnovnih šol pa bodo uredili tudi prostore za pouk slovenskega jezika za srednješolce. Kot so pokazale že nekatere minule ankete, je interes za pouk slovenščine pri naših sosedih velik.

Vodja omenjenega projekta je Barbara Antolić Vupora, predsednica odbora slovenske narodnostne manjšine Varaždinske županije in Aneja Cafuta, učiteljica dopolninega pouka slovenščine in kulture. Pri tem seveda velja omeniti, da se je slovenskega jezika sicer že moč učiti v eni izmed srednjih šol v Čakovcu, že kmalu pa bodo izpolnjeni vsi pogoji za izbirni pouk slovenščine tudi na drugih tamkajšnjih srednjih šolah.

Sestanku so med drugim prisostvovali še: Namestnici župana Međimurske županije Sandra Herman, Sonja Tošić Grlač, vodja Oddelka za zdravstvo, socialo in narodnostne manjšine, ter pomočnica načelnika za upravnega odbora za društvene dejavnosti, vezane na uvajanje projekta slovenskega jezika v osnovne in srednje šole Međimurske županije ter Rudi Merljak, vodja sektorja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zmejstvu in po svetu.

Po prvem letu obiskovanja izbirnega pouka slovenskega jezika bi vsi sodelujoči prejeli potrdilo o opravljeni prvi stopnji, ki bi služil kot veljaven in uraden dokument. Slovenska stran je že opravila razpis, izbrala učiteljico, rezervirala denar za plačo in kupila učbenike. Pouk seveda ne bi baziral zgolj na učenju jezika, temveč tudi na spoznavanju tradicije, kulture in zgodovine.

Pri tem naj omenimo še, da je v Lendavi na tukajšnji Dvojezični srednji šoli že skorajda deset let omogočen pouk hrvaškega jezika v smislu dopolnilnega pouka, v projektu dopolnilnega pouka hrvaščine v Evropi, ki ga financira Hrvaška.