V oktobru, mesecu kibernetske varnosti, policija opozarja na naraščanje računalniške kriminalitete

Ves mesec oktober je po vsej Evropi že nekaj let zapored posvečen ozaveščanju o pomenu kibernetske varnosti. Nevarnosti na spletu je tudi v Sloveniji čedalje več. Na področju informacijskih tehnologij namreč že vrsto let beležimo zelo hiter razvoj, kjer skoraj dnevno na trg prihajajo nove tehnologije in naprave, s tem pa se pojavljajo tudi novi načini storitve kaznivih dejanj v kibernetskem prostoru.




Temu hitremu napredku in novim oblikam kaznivim dejanj se morajo prilagajati vsi organi pregona, kar lahko dosežejo z učinkovitim in tesnim sodelovanjem, ki mora v prvi vrsti pomeniti varno in hitro izmenjavo informacij, znanja, izkušenj ter preiskovalnih taktik in metod. Vse to lahko pripomore k uspešnemu odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj s področja kibernetske kriminalitete.

Priča smo trendu naraščanja kibernetske kriminalitete

Glede na opisane naraščajoče trende lahko napovejo, da bomo tudi v prihodnosti zagotovo beležili velik porast kaznivih dejanj, kjer bo na različne načine prisotna različna informacijska tehnologija (tj. računalniška oprema in sredstva, pametni telefoni, tablični računalniki in druge elektronske naprave).

Za uspešen boj proti računalniškemu kriminalu so potrebni novi pristopi, učinkovitejša zakonodaja in mednarodno sodelovanje

Izpolnitev pogojev za uspešno soočanje s tem tipom kriminalitete, za katerega sta značilni čezmejna dimenzija in visoka sofisticiranost, posamezne države težko izpolnjujejo samostojno. Zato se slovenska policija vključuje tudi v regionalne oblike sodelovanja nacionalnih organov odkrivanja in pregona, nenehno pa krepi mednarodno sodelovanje in se aktivno vključuje v projekte Europola, Interpola in Sveta Evrope s področja kibernetske kriminalitete. Prav tako že vrsto let povečujemo tako kadrovske kot tudi materialno-tehnične zmogljivosti na področju boja zoper kibernetsko kriminaliteto ter dajemo velik pomen usposabljanju zaposlenih na tem področju. Prav zaradi tehnologij, ki zagotavljajo anonimnost, močnih algoritmov za enkripcijo podatkov in mednarodne razpršenosti dokazov ter delovanja storilcev ocenjujemo, da bo preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj zahtevalo drugačne pristope, učinkovitejšo zakonodajo in mednarodno sodelovanje, boljšo usposobljenost in opremljenost organov preprečevanja, odkrivanja in pregona ter nadaljnjo krepitev kadrovskih zmogljivosti.

Največji problem v zadnjem času so izsiljevalski virusi

V obdobju zadnjih nekaj let je večini storilcev kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete skoraj edini cilj oz. motiv pridobiti si finančno korist. Tako trenutno večjo težavo predstavljajo t. i. izsiljevalske škodljive kode oz. virusi, ki okužijo uporabnikovo e-napravo in izvedejo močno šifriranje podatkov ter jih s tem naredijo neuporabne. Pri tem storilci od oškodovancev zahtevajo plačilo odkupnine za odšifriranje podatkov. Izsiljevalski virusi so se v tem času razvili v več metod (npr. izsiljevanja preko e-pošte ipd.) in postajajo vse bolj nevarni, saj povzročajo izgubo pomembnih podatkov tako v zasebnem, poslovnem in državnem okolju, veliko finančno škodo in obenem finančno korist storilcem. Na “udaru” spletnih goljufov so v zadnjem času tudi mala podjetja. Zadnji primer je z območja Policijske uprave Novo mesto

Zaradi več primerov spletnih goljufij novomeški kriminalisti opozarjajo na previdnost

Statistični podatki policije

V zadnjih petih letih je na primer samo slovenska policija obravnavala že skoraj tisoč kaznivih dejanj napada na informacijski sistem, pri čemer njihovo število iz leta v leto narašča.

Ključno je ozaveščanje spletnih uporabnikov

Slovenska policija sodeluje tudi pri številnih preventivnih kampanjah Europola in se povezuje z institucijami, ki v Sloveniji ozaveščajo o pomenu kibernetske varnosti. Kampanje so namenjene različnim ciljnim javnostim, na primer mladim, podjetjem, potrošnikom itd.

Namen te Europolove kampanje je promovirati kibernetsko varnost kot pozitivno alternativo za tehnično spretne mlade ljudi, ki se morda že “spogledujejo” s svetom kibernetskega kriminala.

Ni nenavadno, da se najstniki in mladi ljudje že zgodaj vpletejo v aktivnosti, povezane s kibernetskim kriminalom. Nekateri zgolj zaradi zabave, pri čemer pa se ne zavedajo posledic svojih dejanj. Ne vedo, da so lahko posledice hude, kazni pa stroge. Vendar pa kibernetski kriminal ni neka abstraktna stvar, ampak za sabo pušča tudi dejanske žrtve. Zato ga organi pregona obravnavamo zelo resno.

Mladoletniki, ki se zapletejo v kibernetski kriminal, imajo pogosto zelo razvite spretnosti in veščine s področja IT. Pri Europolu pa opozarjajo, da so te sposobnosti lahko uporabne tudi za dober namen, za cilje, ki so za družbo koristni.

Po veščinah kodiranja, ustvarjanja računalniških iger, programiranja, kibernetska zaščita ali po čem drugem, kar je povezano z IT, je namreč veliko povpraševanja. Tistim, ki imajo talent in zanimanje za IT-področja, so na voljo številne karierne in poklicne možnosti.