V nedeljo bo v Lendavi znova zagorel kres

Po vsej Sloveniji bodo v nedeljo zopet v počastitev praznika dela zagoreli kresovi. Čeprav lendavska turistična ponudba kresovanja ne ponuja, pa bi jih ob nekoliko večjem posluhu lahko, to že tretje leto zapored v Lendavi organizira tukajšnji občinski odbor SD.





Kresovanje, kadarkoli se že izvaja, je na Slovenskem predvsem izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj v davnino, v poganske čase. Njeno “delovanje” ni bilo prekinjeno. Današnjih kresovanj torej ne izvajamo kot gledališče zgodovine ali na novo oživljena obredja, ampak kot nadaljevanje davnih tradicij, seveda z vsemi spremembami in inovacijami.

Popolnoma jasno je, da so imela tudi kresovanja v preteklosti različne pomene, kar velja za vse oblike kulturne dediščine. Temeljne spremembe so torej v sami funkciji kresovanj, ki danes ne predstavljajo več nekih mističnih obredij in pomenov, ampak imajo predvsem družabni značaj.

Družabni značaj pa je med drugim tudi temelj turizma, na katerega v naši občini stavimo precej na veliko, a organiziranega kresovanja s strani občine ali turističnih zavodov ni bilo že več kot desetletje. Pred tremi leti se je opogumil občinski odbor SD, ko je nasproti term Lendava prvič organiziral kresovanje, ki se bo letos na poti proti Dvojezični srednji šoli odvilo že tretjič.

Ne vemo, kdaj so se kresovanja začela razvijati. Po vseh dozdajšnjih raziskavah te zadeve segajo zelo daleč v zgodovino, torej v obdobja, ko so ljudje razumevali vsakoletno rojevanje in usihanje moči sonca. S pomladnimi ognji naj bi mu pomagali, soncu namreč, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo, z jesenskimi pa so poskušali pomagati pri ugašanju njegove moči.

Torej je bila glavna funkcija kresov povezana z zimskim in poletno-jesenskim sončevim obratom. Šlo je za daljšanje in krajšanje dneva, torej za svetlobo, za sončev kult, njegovo čaščenje. To so izvajali s kurjenjem kresov, plesi, pesmimi, skakanjem čez ogenj, proženjem razžarjenih krogov iz šibja idr.

Kurjenje kresov na predvečer prvega maja ima seveda popolnoma drug pomen in ne spada v zgoraj opisane okvire. Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali po svetu in v Sloveniji. Praznik je imel izrazite politične poudarke in vsebine, tudi še od konca druge svetovne vojne.

Na svoje pravice pa delavci niso opozarjali le s shodi, govori, transparenti, ampak tudi s kurjenjem kresov na predvečer praznika. Torej bi lahko rekli, da je šlo za neke vrste vizualna opozorila, ki naj spomnijo na delavske pravice.

Prvomajski kresovi so bili torej neke vrste komunikacijsko “orodje”, podobno kot so v času turških vpadov imeli izrazito varnostno-signalni značaj.

Kresovanje v Lendavi bo tako v nedeljo, 30.4.2017 od 18.00 ure naprej, nasproti Dvojezične srednje šole Lendava. Vabljeni!