V Lendavski knjižnici predstavili tri publikacije iz serije “Prišo je glás”

Knjižnica – Kulturni center Lendava je predvčerajšnjim v čitalnici knjižnice pripravila predstavitev treh publikacij iz serije “Prišo je glás,” avtorjev Gordane Šövegeš Lipovšek, Marka Krenna ter Attile Kovácsa. Pogovor je vodila urednica publikacij Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja.




Naslov projekta Prišo je glás v prekmurskem jeziku povzema naslove poročil z bojišč prve svetovne vojne v lokalnem tedniku Novine. “Glasi,” “Doubili smo glas,” “Pri­šo je glas, ka …” Prišlo je sporočilo, da so potekali boji, da je nekdo umrl, da je bil nekdo odlikovan. Temu so dodali podnaslov Prekmurci v vojni 1914–1918 in z njim povedali, kaj je tema projekta. Projekt obsega širšo raziskavo časa prve svetovne vojne in Prekmurcev v njej in je zaključen s tremi tematskimi publikacijami. Obsega razstavo v Pomurskem muzeju Murska Sobota, nastalo s pomočjo gradiva, ki so jim ga posodili mnogi lastniki osebnih predmetov svojih prednikov, muzejske, arhivske ustanove in cerkve ter posamezni zbiralci.

S projektom “Prišo je glásPrekmurci v vojni 1914–1918″ so se v Pomurskem muzeju Murska Sobota poklonili vsem 2.790 znanim žrtvam prve svetovne vojne z območja današnjega Prekmurja. Vse so prikazali v zajetnem katalogu (183 strani) “Prišo je glásPadli in pogrešani,” ki je posvečena vsem, katerih imena so v njem zapisana, in vsem, katerih imena morda ne bodo zapisana nikoli.

FOTO: Knjižnica Lendava

Celovito raziskavo o izgubah med Prekmurci v prvi svetovni vojni oziroma o umrlih in pogrešanih vojakih, ki so umrli na bojiščih, v bolnišnicah ali ujetništvu oziroma se je v nekem trenutku za njimi izgubila vsaka sled, je opravila zgodovinarka in arhivistka iz Pokrajinskega arhiva Maribor Gordana Šovegeš Lipovšek. Za raziskavo je uporabila vse dostopne vire (od že omenjene objave do matičnih knjig, sodnih spisov, uradnih seznamov takratnega vojnega ministrstva in pričevanj posameznikov). Marsikateri podatek o ubitem ali pogrešanem vojaku je bil tako popravljen, in to predvsem v primerih, ko so dokumenti dokazovali, da se je za nekom izgubila sled, sorodniki pa so potrdili, da se je njihov oče, dedek, stric … vrnil iz vojne živ in zdrav ter še dogo živel s svojimi spomini.

Ob publikaciji Padli in pogrešani lahko ugotovimo, da je Prekmurje ena od tistih slovenskih pokrajin, ki je, zahvaljujoč muzejskemu projektu “Prišo je glás,” avtorici in pristojnemu arhivu za Prekmurje, v katerem je zaposlena, ena prvih, ki ima skoraj dokončen seznam izgub v prvi svetovni vojni. Poleg imenskega seznama z dodatnimi podatki o posameznikih so izdelali tudi pregledno karto izgub po krajih in okrajih.

FOTO: Knjižnica Lendava