Tudi na našem koncu države beležimo porast težav v duševnem zdravju. Kam se lahko obrnemo?

Želja po popolnem zdravju in sreči nam je vsem skupna, a v resničnem življenju nikoli povsem dosegljiva. S celostnim zdravjem slehernega izmed nas, je neločljivo povezano duševno zdravje.  Duševno zdravje ne pomeni le odsotnosti duševne bolezni, ampak se kaže v dobrih in izpolnjujočih medosebnih odnosih, zmožnosti sprejemanja dnevnih naporov in stresov, dolgotrajni vitalnosti, življenjski moči in volji do dela in povezovanja.




Nihče izmed nas ni imun na težave oz. bolezni v duševnem zdravju. V Sloveniji so težave v duševnem zdravju in duševne motnje vse pogostejše, samo za ponazoritev, raziskave kažejo, da ima vsaka četrta družina člana, ki se sooča s težavami v duševnem zdravju. Pandemija Covid-19 je prinesla negotovost, omejitve in spremembe ter čustveno breme za vse ter s tem dodatno negativno vplivalo na duševno zdravje prebivalcev Slovenije. Vse bolj se zdi, da je epidemija covid-19 tudi epidemija duševnih motenj in stisk, saj so se težave povečale tako po obsegu kot po težavnosti. V Sloveniji pa se še vedno soočamo z močno podhranjenim in pomanjkljivim sistemom skrbi za duševno zdravje ter regionalno neenakomerno dostopnostjo do virov pomoči z dolgimi čakalnimi dobami za prvi pregled pri strokovnjaku. Osebe s težavami v duševnem zdravju in njihove družine pogosto niso deležne ustrezne pomoči in podpore ali pa le-te zaradi stigma in strahu ne poiščejo pravi čas.

Korak naprej na tem področju je bil narejen leta 2018, ko je bila v Državnem zboru RS sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 – program MIRA, ki določa strategijo razvoja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji in vsebuje niz različnih aktivnosti in ukrepov, ki so se že začeli udejanjati. Vizija programa MIRA je vsem prebivalcem Slovenije omogočiti optimalni duševni in telesni razvoj, krepiti in ohranjati dobro duševno ter preprečevati duševne težave in motnje od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti. Eden izmed ciljev programa MIRA je zagotoviti ljudem dostop do kakovostnih virov pomoči ter približati službe in storitve za duševno zdravje, kar se je delno že začelo realizirati z vzpostavljanjem regijskih Centrov za duševno zdravje (CDZ).

Posamezen CDZ tvorita dva multidisciplinarna tima, in sicer Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov – CDZOM ter Center za duševno zdravje odraslih – CDZO. Glavne prednosti, ki jih mreža Centrov za duševno zdravje prinaša, so boljša dostopnost do zgodnje diagnostike in zdravljenja vseh duševnih motenj za vse populacije; obravnava duševnih motenj na terenu; vstop v center je mogoč brez napotovanja osebnega zdravnika; zmanjšanje čakalnih vrst; skrajševanje hospitalizacij in preprečevanje (re)hospitalizacij pri osebah s težavami v duševnem zdravju; podpora svojcem oseb z duševno motnjo. Vodilo centrov za duševno zdravje je zagotavljanje enake dostopnosti do storitev in programov za vse skupine ljudi na določenem območju.

V Zdravstvenem domu Ormož delujeta Center za duševno zdravje odraslih (CDZO) in Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM). Oba sta namenjena ljudem, ki prihajajo iz občin, ki jih sicer pokrivajo ZD Ormož, ZD Ljutomer in ZD Lendava. V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov lahko strokovno podporo in pomoč dobijo otroci, mladostniki in njihovi starši, ki potrebujejo podporo ali pomoč pri reševanju stisk ali ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja. V centru so zaposleni specialist otroške in mladostniške psihiatrije, specialistka klinične psihologije, psihologinje, specialna pedagoginja,  logopedinji, socialna delavka in medicinske sestre. V center lahko starše ali otroka usmeri otrokov izbrani zdravnik ali razvojni pediater, usmeri lahko tudi otrokov učitelj, lahko pa se starši za obisk dogovorijo tudi sami.

V Centru za duševno zdravje odraslih lahko strokovno podporo in pomoč dobijo odrasli, starejši od 18 let, z najrazličnejšimi težavami v duševnem zdravju. Center omogoča hitro in celostno odzivanje na stiske ljudi in s tem v največji možni meri preprečuje, da bi se duševne stiske poglobile do take mere, da bi postale nujna in ogrožajoča stanja. Obravnava pri njih lahko poteka v ambulanti, lahko pa tudi na domu, kamor vstopajo s timom skupnostne psihiatrične obravnave. V centru delujejo specialistki psihiatrije, specialistke klinične psihologije, psihologinje, diplomirane medicinske sestre, socialni delavki ter delovna terapevtka. Za pogovor s strokovnjaki se lahko vsak, ki doživlja duševno stisko, odloči samostojno po lastni presoji, saj napotnica za vstop ni obvezna. Lahko pa osebo napotijo tudi zdravnik družinske medicine ali drug zdravnik specialist. Na pogovor lahko pride tudi vsak, ki oceni, da potrebuje pomoč oz. da je potrebno pomagati drugim v skupnosti.

Vsaka težava in stiska še ne predstavlja duševne motnje. Če pa pri sebi ali vašem svojcu, znancu ali prijatelju opazite spremembe v mišljenju, čutenju, vedenju ali v odnosih z drugimi, ki pomembno vplivajo na eno ali več življenjskih področij in ovirajo pri vsakodnevnem delovanju ter opravljanju obveznosti, ukrepajte. Poiščite strokovno pomoč, spregovorite, brez občutka sramu ali krivde. Center za duševno zdravje Ormož deluje v prostorih ZD Ormož, na Ulic dr. Hrovata 4, v Ormožu. Dosegljivi so na telefonski številki 02/ 741 07 10 (za odrasle) in 02/ 741 07 00 (za otroke in mladostnike). Težave v duševnem zdravju lahko imajo resne posledice, zato poskrbimo zase in za svoje dobro počutje ter poiščimo pomoč, ko jo potrebujemo.

Pripravili:

Mateja Vek, univ.dipl.psih., NIJZ – Območna enota Maribor
Judita Sudec,  mag.soc.dela, NIJZ – Območna enota Murska Sobota